ZPP člen 318, 318/2, 338, 338/2, 318, 318/2, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - razlog izpodbijanja
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ji toženka za sporno obdobje ni izplačala pripadajoče plače in regresa za letni dopust. Zato vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine družinske razmere in na toženkin podjetniški status in plačilne težave, pa predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP ni predmet pritožbene presoje, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
Pooblaščenka lahko naknadno, po zaključku naroka za glavno obravnavo, priglasi stroške le, če ji sodišče določi rok, da stroške naknadno priglasi oz. če pooblaščenka zaprosi za rok, sodišče pa sprejeme sklep, da lahko stroške naknadno specificira. Če pooblaščenka ne zaprosi za podaljšanje roka za predložitev stroškovnika, je treba šteti, da je bil stroškovnik predložen prepozno, sodišče pa priglašenih stroškov ne prizna.
Neutemeljena je začasna odredba, ki želi zadržati učinkovanje že nastalih posledic odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker so učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali že z vročitvijo odpovedi (npr. začetek teka odpovednega roka po 93. čl. ZDR, začetek 30 dnevnega roka za sodno varstvo po 3. odst. 204. čl. ZDR).
V primeru izdaje začasne odredbe, kot jo omogoča 85. čl. ZDR, se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Začasna odredba ne vpliva na nastanek pravnih posledic odpovedi, ki so nastopile že z vročitvijo te odpovedi delavcu.
ugotovitvena tožba - pravni interes - prehod delavcev k drugemu delodajalcu
Pravni interes je podan tudi v primeru, če se tožnik glede svojega položaja nahaja v negotovosti in jo hoče v postopku pravnega varstva odpraviti. Na strani tožnika so podani razlogi za izpodbijanje dokončnega sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja in prehodu k novemu delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da ima tožnik še vedno status delavca v delovnem razmerju pri toženi stranki, oz. da prehod k novemu delodajalcu sedaj ni več mogoč.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Tožena stranka je imela možnost, da na sklenjeno izvensodno poravnavo opozori že v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa je ni izrabila, niti se ni udeležila narokov za glavno obravnavo. Zato predstavlja navedeno dejstvo v pritožbi dokazno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.
Uvodoma pojasnjuje pritožbeno sodišče, da nima pomislekov glede sodne pristojnosti za urejanje stikov med mladoletno hčerko in tožencem (člen 18/I ZPP). Zaradi prenehanja izvenzakonske skupnosti pravdnih strank je namreč prvo sodišče odločilo o dodelitvi mladoletne E. tožnici v varstvo in oskrbo ter o preživninski obveznosti toženca. Pravna podlaga take odločitve je v členu 78 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR (v zvezi z noveliranim členom 105/II istega zakona, ki na potuje na uporabo člena 78 ZZZDR), ki v drugem odstavku odločitev o varstvu in vzgoji otrok nalaga sodišču, v tretjem odstavku pa določa, da tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani, obdrži pravico do osebnih stikov z njimi (razen če sodišče glede na koristi otrok ne odloči drugače). Ker v obravnavanem primeru ni izkazano, da je stike že uredil pristojni center za socialno delo, glede na dejanske okoliščine in citirane določbe ni ovir, da stikov ne bi določili v sodnem postopku.
Katere pravice in obveznosti so lahko predmet poravnave in s tem predmet ureditve z notarskim zapisom (4. člen ZN) je določal 1092. člen, v času nastanka obveznosti veljavni ZOR. Notarski zapis je izvršilni naslov, če so izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZN. Da je na njegovi podlagi mogoče dovoliti izvršbo, mora biti tudi izvršljiv (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost izvršljivosti pa ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, pač pa mora biti kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, in sicer da je terjatev iz notarskega zapisa zapadla.
Odškodninski ali drugi povračilni zahtevki v okviru posestne pravde niso mogoči, kar pomeni tudi, da restitucijskega zahtevka ni mogoče prilagoditi novi situaciji in s spremembo tožbe, namesto vzpostavitve prejšnjega stanja, zahtevati odškodnine.
ZDR (1990) člen 56. ZTPDR člen 19, 31, 32, 19, 31, 32.
prevzem delavca - letni dopust
Novi delodajalec se ob prevzemu delavcev lahko zaveže, da bo prevzetim delavcem zagotavljal najmanj enak obseg pravic kot prejšnji delodajalec in v takem primeru med pravice iz delovnega razmerja spada tudi pravica do letnega dopusta.
Ni v nasprotju z zakonom, če imajo prevzeti delavci več pravic kot ostali delavci tožene stranke, saj je potrebno upoštevati že dosežene pravice, ker se pri prevzemu šteje, da gre za nadaljevanje delovnega razmerja.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51-3, 51-3/2.
odpravnina ob upokojitvi
Ker je bil znesek za dokup delovne dobe višji od zneska odpravnine, ki bi šel delavcu v skladu z 2. odst. 3. tč. 51. člena SKPgd, tožena stranka tožniku ni bila dolžna izplačati odpravnine ob opokojitvi.
ZJSRS člen 28, 28/3, 28, 28/3. ZIZ člen 21, 21/1, 21, 21/1.
izvršba
Za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izplačanih nadomestil preživnine od preživninskega zavezanca, mora imeti sklad primeren izvršilni naslov, to pa je obvestilo z odločbo o priznanju nadomestila preživnine, v katerem so obresti določno opredeljene.
S tem, ko je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 2.9.2002 zatrjevala, da gre za obračun prevoza na drugi relaciji in sicer iz San Diega v Koper, je tožeča stranka spremenila dejansko podlago tožbenemu zahtevku. Iz prvotno vtoževanega računa namreč tako zatrjevana dejanska podlaga ni razvidna, prav tako pa je neupoštevno sklicevanje tožeče stranke na napako pri računalniškem izpisovanju računa. Za odločanje o istovetnosti zahtevka ne more biti relevantno, kaj je imela tožeča stranka v mislih pri izstavitvi računa, če iz samega računa izhaja nekaj povsem drugega. Vendar kljub navedenemu odločitev prvostopnega sodišča ne predstavlja bistvene kršitve postopka v smislu 1. odst. 339. člena ZPP.
ZDR člen 85, 85/3, 227, 227/3, 85, 85/3, 227, 227/3.
začasna odredba - pogodba o zaposlitvi
Zadržanje redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (velja tudi za kolektivne odpuste) lahko doseže le inšpekcija za delo z namenom preprečitve samovoljenega ravnanja in odvrnitve nenadomestljive škode.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 83, 83/2, 110, 83, 83/2, 110.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve
Za vprašanje obstoja verjetnosti nedenarne terjatve tožnika je predvsem pomembno, ali je tožena stranka pri dani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi spoštovala postopek pred odpovedjo, opredeljen v 83. čl. ZDR/2002 in če so obstajali pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 110. čl. ZDR/2002.
ZSOS člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZDen člen 5, 27, 27/2, 27/3, 27/5, 56, 5, 27, 27/2, 27/3, 27/5, 56.
denacionalizacija - sodna pristojnost - odločba o arondaciji na podlagi prodajne pogodbe - vrnitev kmetijskih zemljišč v last in posest z doplačilom odškodnine - rok za izročitev obveznic - ovire za vrnitev premoženja v naravi - kompleks kmetijskih zemljišč
Sodišča so po 56. členu ZDen pristojna v nepravdnem postopku odločati o zahtevah za denacionalizacijo iz 5. člena ZDen, torej, kadar je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Besedilo tega člena je treba razlagati širše in sicer tako, da zajema tudi tiste primere, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja akt državnega organa, vendar pa je bila podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen pravni posel. Zavezanec za plačilo odškodnine po 26. členu ZDen je Slovenski odškodninski sklad (1. odstavek 45. člena in 4. odstavek 51. člena ZDen). Paricijski rok za izpolnitev te obveznosti je določen v posebnem predpisu (2. odstavek 313. člena ZPP), to je Zakonu o Slovenskem odškodninskem skladu. Po določilu 3. odstavka 6. člena tega zakona rok, določen za izvršitev odločbe, ki se glasi na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev. Zgolj obstoj kompleksa kmetijskih zemljišč sam po sebi ni ovira za vračilo kmetijskih zemljišč v naravi, temveč je treba ugotoviti, ali so podani razlogi iz 2. odstavka 27. člena ZDen, torej presoditi naravo kompleksa, ali bi zaradi vrnitve parcel trpela funkcionalnost kompleksa, ali bi bila onemogočena njegova gospodarna uporaba ipd.
ZIZ člen 15, 37, 15, 37. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5, 205, 208, 76, 76/1, 81, 81/5, 205, 208.
sposobnost biti stranka - smrt stranke - nadaljevanje postopka po dedičih
Druga dolžnica v času vložitve predloga za izvršbo in kasnejše izdaje sklepa o izvršbi ni imela sposobnosti biti stranka (1. odstavek 76. člena ZPP), saj je umrla že pred tem. Izvršba zoper njo se torej ne bi smela začeti (5. odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Izpodbijani sklep je sklep o nadaljevanju izvršbe po pokojni drugi dolžnici in pritožbeno sodišče lahko presoja le pravilnost tega sklepa. Izvršilni postopek se prekine tedaj, kadar stranka med postopkom umre in se nato nadaljuje z njenimi dediči (37. člen ZIZ, 205. in 208. člen ZPP). Obravnavan primer ni takšen, saj je stranka umrla pred začetkom postopka. To pa pomeni, da ga sodišče zoper dediče tudi ne more nadaljevati v skladu z navedenimi zakonskimi določili.
Pritožnik pritrjuje, da je že vložil identičen ugovor tretjega, vendar pa napačno sodi, da je bilo o njem odločeno le "procesno" in ne meritorno. Sodišče prve stopnje je namreč njegov zahtevek zavrnilo (in ne zavrglo), kar pomeni, da je o njem odločalo vsebinsko. Odločalo je namreč, ali je ugovor tretjega verjetno izkazan, torej materialnopravno utemeljen. Nov ugovor tretjega temelji na istih dejstvih, predloženi so mu le novi dokazi. Eden temeljnih procesnih institutov je institut pravnomočnosti, ki se med drugim kaže tudi v prepovedi ponovnega odločanja o isti zadevi (negativna stran materialne pravnomočnosti). Z njim se uveljavlja pravna varnost, v določenih primerih lahko tudi na račun načela materialne resnice, ki ga izpostavlja pritožba. Ponovno odločanje o isti zadevi ni dovoljeno (319. člen ZPP), zato je tokrat sodišče prve stopnje odločilo procesno in ugovor tretjega zavrglo.