ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - upravni spor
Verjetnost nezakonitosti odpovedi iz razloga nesposobnosti ni izkazana, če tožnica ni sprožila upravnega spora, v katerem bi izpodbijala razrešitev s funkcije ravnateljice. Tožnici je bilo redno odpovedano delovno razmerje iz razloga nesposobnosti, ker ji je zaradi razrešitve predhodno prenehal mandat in zato ni izpolnjevala pogojev za opravljanje del ravnateljice.
ZDR (1990) člen 36, 36b, 36, 36b. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 17. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 15, 15/1, 15, 15/1.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - prerazporeditev - razporeditev delavca na delo v drug kraj
Čeprav je tožena stranka ukinila delovno mesto skladiščnika, na katerega je bil razporejen tožnik, to ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati presežnih delavcev med delavci iste kategorije, to je med vsemi delavci, ki jih je mogoče razporediti na delovno mesto, za katero se ugotovi, da delo na njem ni več potrebno. Presežne delavce je možno ugotavljati tudi na ravni organizacijske enote, upoštevajoč konkretne okoliščine, take konkretne okoliščine pa so lahko tudi omejitve pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj glede na določbo 1. odstavka 18. člena panožne pogodbe, da se lahko delavce razporedi iz kraja v kraj brez njihove privolitve, če mu je zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s službenim vozilom, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno oziroma tri ure, če je to ekonomsko utemeljeno.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZDR člen 85, 85.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi je predpisano že z zakonom (85. čl. ZDR), zato ni nobene potrebe, da bi se v zvezi s tem izdajala še posebna začasna odredba.
V kolikor delavec predlaga izdajo začasne odredbe, mora sodišče presoditi, ali obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah ZIZ in sicer le v mejah postavljenega zahtevka. Če zahtevek ni ustrezen, sodišče zahtevka ni dolžno spreminjati po uradni dolžnosti in zato v tem primeru vse posledice neustreznega predloga za izdajo začasne odredbe nosi predlagatelj.
Terjatve iz davka na dodano vrednost in glede prometa nepremičnin ni potrebno prijaviti do razdelitvenega naroka, ampak je možna priglasitev tudi pozneje.
Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške tudi, če je tožnik tožbo umaknil zaradi poplačila s strani tretje osebe, ki je terjatev, ugotovljeno v postopku prisilne poravnave, odkupila.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100, 100/1, 100/1-6. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - odsotnost z dela
Delavec mora za upravičeno odsotnost z dela pridobiti odobritev delodajalca, če ta odobritev izhaja iz subjektivne sfere delavca (koriščenje letnega dopusta, koriščenje viška ur) oz. ustrezno potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela, če je razlog te odsotnosti z dela zdravstveno stanje delavca (odsotnost z dela zaradi bolezni oz. poškodbe). Ker tožnik v dosedanjem postopku ni verjetno izkazal, da bi v spornem obdobju izostal z dela iz upravičenega razloga (odobritev pristojnega organa, potrdilo o zdravstveno upravičeni odsotnosti z dela), svoje terjatve o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja zaenkrat še ni verjetno izkazal, zato ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 210, 210/1, 210/4. ZSKZ člen 2, 2/1, 14, 14/1, 14/2, 14/5, 15, 17, 17/1, 2, 2/1, 14, 14/1, 14/2, 14/5, 15, 17, 17/1.
lastninska pravica - upravičenec
Z ZSKZ je Republika Slovenija postala lastnica vseh tistih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki niso prešla v njeno last že na podlagi ZLPP, Zakona o zadrugah in drugih predpisov (1. in 2. odstavek 14. člena). Na ta način so kmetijska zemljišča in gozdovi v doslej družbeni lastnini pridobila znanega lastnika, gospodarjenje s temi zemljišči (upravljanje in razpolaganje) pa je bilo zaupano drugotožeči stranki (1. odstavek 2. člena ZSKZ). Da pa bi dotedanjim upravljalcem in uporabnikom navedenih zemljišč še naprej omogočil nadaljevanje njihove dejavnosti in s tem nastopanje na trgu ter njihov nadaljnji obstoj, je ZSKZ lastninsko pravico države na kmetijskih zemljiščih in gozdovih (s tem pa tudi gospodarjenje sklada) omejil z določbo 1. odstavka 17. člena, ker je dotedanjim upravljalcem omogočil nadaljnjo uporabo in upravljanje kmetijskih zemljišč in gozdov, če jih obdelujejo oziroma izkoriščajo (korist!) sami kot dober gospodar, do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom.
Po določbi 7. čl. ZPP so stranke dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To velja tako za tožečo stranko, ki mora v tožbi navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, kot tudi za toženo stranko, ki mora v kolikor meni, da dejstva niso resnična, le-ta izrecno oporekati in za svoje nasprotne trditve tudi predložiti ustrezne dokaze. Tožeča stranka je v tožbi obrazložila, zakaj šteje, da je bila tožena stranka dolžna plačati invalidnino z datumom, od katerega je zahtevala zakonske zamudne obresti in za te svoje trditve tudi predložila dokaze. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo niti v kasnejših pripravljalnih spisih tem dejstvom ni ugovarjala, pa tudi dokazov ni predlagala. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da tožeči stranki ne gredo obresti od takrat, kot jih je zahtevala in v tem delu napačno uporabilo materialno pravo.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Z drugimi besedami povedano to pomeni, da mora iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, izhajati tista pravna posledica, ki jo uveljavlja v zahtevku.
Tožeča stranka v tožbi navaja, da ima kot lastnik stanovanja pravico odpovedati najemno pogodbo toženi stranki iz krivdnih razlogov. Vendar pa se tožbeni zahtevek ne glasi na odpoved najemne pogodbe, temveč na razdrtje najemne pogodbe. Pravica do razdrtja najemne pogodbe pa lastniku stanovanja v primeru, kot je obravnavani, ne pripada. To pa pomeni, da uveljavljeni tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen. Ker je bila tožba vložena po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sodbo, s katero bi tožbeni zahtevek zavrnilo (3. odstavek 318. člena ZPP). Ker ni ravnalo tako, je zmotno uporabilo materialno pravo (konkretno 53. člen SZ). Na podlagi določila 4. odstavka 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek.
Višina običajnih plačil kot element določitve cene po sodišču ni tisto dejstvo, ki bi ga morala dokazovati tožeča stranka. Zato glede teh dejstev ni mogoča uporaba določila 215. člena ZPP. Določitev cene je prepuščena sodišču, ki lahko le-to odreče le, če pogodba ne vsebuje nobenih določljivih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti plačilo po drugem odstavku 623. člena ZOR.
družba z omejeno odgovornostjo - procesna legitimacija
Pogoj za dopustnost meritorne odločitve je obstoj procesne legitimacije stranke, torej vprašanje, kdo v konkretnem postopku sme nastopati kot tožnik oziroma predlagatelj in kdo kot toženec oziroma nasprotni udeleženec. Na to vprašanje glede na v postopku uveljavljano pravico daje odgovor materialno pravo. Tožnik oziroma predlagatelj mora zato v predlogu opisati razmerje oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev ter dokaze za te navedbe (21. čl. ZNP). Če glede na trditve predlagatelja, da je nosilec upravičenja iz materialnopravnega razmerja in da uveljavlja svojo pravico, pravni red predlagatelju priznava določeno pravico, je tedaj vprašanje procesne legitimacije rešeno, meritorna odločitev pa dopustna. Če pa že iz navedenih dejstev v predlogu izhaja, da predlagatelju pravni red ne priznava uveljavljanega sodnega varstva, meritorno obravnavanjega takega predloga ni dopustno, ker ga je vložila neupravičena oseba, ki procesne legitimacije nima, zato ga mora sodišče zavreči (1. odst. 22. čl. ZNP).
Sodne intervencije glede imenovanja članov uprave oziroma poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo ZGD ne dopušča.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 173, 174, 174/1. ZTPDR člen 73.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda
Azbestni prah je nevarna snov, azbestnocementna proizvodnja pa je nevarna dejavnost in vdihavanje azbestnega prahu hudo škoduje zdravju. Razvoj poklicne bolezni plaki parietalne plevre, ki je posledica vdihavanja tega prahu, pomeni škodo, za katero odgovarja drugotožena stranka, ker predstavlja proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest, nevarno dejavnost. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo nima značaja reparacije, temveč le značaj satisfakcije.
pravna sredstva - revizija - pritožba zoper sklep višjega sodišča
Odločba višjega sodišča, s katero odloči o pritožbi stranke v postopku o izvršbi zoper sklep izvršilnega sodišča, je pravnomočna (6. odstavek 9. člena ZIZ). Zoper njo torej ni dovoljena pritožba kot redno pravno sredstvo, po določilu 10. člena ZIZ pa tudi ne revizija kot izredno pravno sredstvo. Ne glede na to, ali je torej vlogo dolžnikov treba šteti kot pritožbo ali kot revizijo, to pravno sredstvo ni dovoljeno.
ZDDO člen 30, 58, 30, 58. ZDSS člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - samovoljno ravnanje - odpravnina - nadomestilo plače
Tudi v primeru, če je izpodbijana odločba o razporeditvi tožnice nezakonita, to ne more imeti za posledico dolžnosti tožene stranke, da tožnici izplača odpravnino in nadomestilo plače za čas odpovednega roka, temveč kvečjemu ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč ji še traja, kar pomeni, da tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve. S tem, ko tožena stranka ob izdaji izpodbijane odločbe o razporeditvi ni priznala tožnici pravice do odpravnine in 6 mesečnega odpovednega roka, ni ravnala samovoljno, niti tožnici ne grozi nastanek nenadomestljive škode.
Nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela (kot pogoja za zakonitost razporejanja delavca po 2. odst. 17. člena ZTPDR) delodajalec ni izkazal, če je delavec še vedno potreben na delovnem mestu, s katerega je bil razporejen, hkrati pa ni izkazana potreba po delavcu na delovnem mestu, na katerega je razporejen.
ugotovitvena tožba - pravni interes - prehod delavcev k drugemu delodajalcu
Pravni interes je podan tudi v primeru, če se tožnik glede svojega položaja nahaja v negotovosti in jo hoče v postopku pravnega varstva odpraviti. Na strani tožnika so podani razlogi za izpodbijanje dokončnega sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja in prehodu k novemu delodajalcu. Na takšno ugotovitev ne more vplivati dejstvo, da ima tožnik še vedno status delavca v delovnem razmerju pri toženi stranki, oz. da prehod k novemu delodajalcu sedaj ni več mogoč.
ZPP člen 318, 318/2, 338, 338/2, 318, 318/2, 338, 338/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - razlog izpodbijanja
Tožnica je bila zaposlena pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ji toženka za sporno obdobje ni izplačala pripadajoče plače in regresa za letni dopust. Zato vsi navedeni razlogi utemeljujejo zaključek, da so bili v sporu podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tožničine družinske razmere in na toženkin podjetniški status in plačilne težave, pa predstavljajo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v skladu z 2. odstavkom 338. člena ZPP ni predmet pritožbene presoje, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.