ZIZ člen 267, 270, 267, 270. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - kumulacija zahtevkov - verjetno izkazana terjatev
Verjetnost terjatve iz podrejenega tožbenega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali je (ni) podana verjetnost terjatve iz primarnega tožbenega zahtevka. Četudi še ni bil zavrnjen primarni tožbeni zahtevek, je mogoče obravnavati verjetnost terjatve iz podrejenega tožbenega zahtevka, kajti za podobno situacijo bi šlo, če bi tožeča stranka izdajo začasne odredbe za zavarovanje podrejenega tožbenega zahtevka predlagala pred uvedbo pravdnega postopka.
Sodišče po uradni dolžnosti izvede zaznambo prepovedi le na podlagi izvršljive (po novem ZZK pa dokončne) upravne odločbe, čeprav mora upravni organ po določbi 76č. člena ZUN odločbo poslati sodišču nemudoma. Če iz podatkov v spisu ni razvidno, da je odločba izvršljiva, se zaznamba ne opravi.
ZZK člen 21, 83, 86, 95, 95-2, 21, 83, 86, 95, 95-2. ZZK-1 člen 246, 246/1, 246, 246/1.
načela postopka - vpis v zemljiško knjigo
Pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku, ki teče predvsem v skladu s formalnim načelom, ko sodišče odloča na podlagi predloženih listin, ne more uspešno izpodbijati veljavno sklenjene razdružilne pogodbe v notarskem zapisu. Sodišče po uradni dolžnosti pazi le na ničnost pravnega posla, ki je podlaga za vpis (83. člen ZZK), za kar ne gre v konkretnem primeru.
Ali se nekomu vzame poslovna sposobnost oz. se mu delno ali v celoti vrne, ni odvisno od vrste napake, ampak od njene velikosti in intenzivnosti in od pobude večjega ali manjšega varstva. To pa pomeni, da mora sodišče, kadar odloči, da se samo deloma odvzame poslovna sposobnost, ugotavljati na katerih področjih življenja in delovanja lahko ta oseba svobodno funkcionira.
V krivdoreku je kot izvršitveno dejanje navedeno, da je obtoženec zahteval od oškodovanca, naj mu pokaže, koliko denarja ima s sabo, pri tem pa ga je zmerjal in kričal. Ker je oškodovanec vedel, da obtoženec izsiljuje ljudi za denar in jih tudi fizično napada, se je prestrašil in mu izročil 15.000,00 SIT.
Ker tako v opisu ni navedena niti konkretna grožnja niti uporaba sile, tak opis ne ustreza kaznivemu dejanju izsiljevanja po I. odst. 218. čl. KZ. Zato je bilo treba obsodilno sodbo spremeniti v oprostilno.
ZOR člen 122, 122/2, 131, 122, 122/2, 131. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358/4, 154, 154/2, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358/4. OZ člen 1060, 1060.
izpolnitev - izrek sodbe
Ob dejstvu, da predmetna pogodba ni razdrta je treba uporabiti pravilo o sočasni izpolnitvi po 122. členu ZOR. V drugem odstavku citiranega določila je določeno, da sodišče v primeru, ko ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, sodišče prvi stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka. Prvo sodišče je ob tem, ko je sicer pravilno štelo, da so nasprotni tožbeni zahtevki zastarali, spregledalo, da je ne glede na kasnejšo izjavo tožeče stranke na glavni obravnavi dne 7.10.1993, da v zvezi z dolgovanim plačilom ne vlaga nasprotne tožbe, še vedno glede zahtevanega plačila valutne razlike bil podan ugovor sočasne izpolnitve. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo obveznost overitve pogodbe ob sočasni obveznosti tožnice, da tudi sama poravna še dolgovano kupnino v nespornem znesku 1.293,69 EUR kot znaša preračun dolgovanih 2529,64 DEM na dan uveljavitve EUR (1.1.2002).
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kolektivni odpust delavcev - prekluzivni rok za odpoved pogodbe - sprememba delodajalca - nakup poslovnega deleža - prenos podjetja ali dela podjetja - vloga sindikata
Ne gre za spremembo delodajalca v smislu 73. čl. ZDR, če podjetje, katerega prevzame nov lastnik, ne ohrani svoje identitete, s čimer so mišljene iste ali podobne dejavnosti. Za prenos tudi ne gre, če pride le do odkupa lastniškega deleža, družba pa obstaja še naprej kot pravna oseba, čeprav preneha opravljati svojo dejavnost. V takem primeru pride v poštev odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (individualna in kolektivna odpoved).
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407, 407/1, 407/1-1.
obnova kazenskega postopka - kazenska sankcija
V nepravi obnovi kazenskega postopka se združujejo po pravilih o steku samo kazni iste vrste, ki so pravnomočno izrečene. Ker je sodišče 1. stopnje združilo dve kazni zapora, ni smelo odločati o izreku pogojne obsodbe, v kateri bi določilo sedaj izrečeno enotno kazen. Zato tudi pritožbi, ki predlaga izrek pogojne obsodbe, ni mogoče ugoditi.
ZKP člen 325, 325/1, 325/1-2, 373, 325, 325/1, 325/1-2, 373.
dejansko stanje - vzročna zveza - posledica - pretrganje
Vzročna zveza ni pretrgana, ker je obtoženi ponoči in na neosvetljeni avtocesti obračal tovornjak in tako v celoti zaprl vozni pas, s čemer je samo on ustvaril nevarno stanje na cesti, ker oškodovanec kljub višji hitrosti z zaviranjem ni uspel preprečiti trčenja, v katerem je poleg njega bil še sopotnik v osebnem avtomobilu.
Ker je obdolženi pravočasno opravičil izostanek glavne obravnave z boleznijo, kar je sicer kasneje dokazal z zdravniškim potrdilom, v opravičilu pa je izrazil interes biti na glavni obravnavi, tako ni bilo pogojev za sojenje v nenavzočnosti. Zato je bilo treba izpodbijano obsodilno sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno in s tem storilo kršitev določb pravdnega postopka, ko je izdalo zamudno sodbo tudi za zakonske zamudne obresti od datuma 14.8.2001, ko je bilo posojilo dano, pa do datuma 15.1.2002. Iz navedb v tožbi in iz listinskih dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, namreč izhaja, da sta se stranki dogovorili za vračilo posojila v roku dveh mesecev, v nadaljevanju pa je bil ta rok podaljšan do 15.1.2002. Tožeča stranka lahko zahteva zakonske zamudne obresti le od takrat, ko nastane zamuda, to pa je po preteku roka za vrnitev posojila, kar je tožeča stranka tudi navedla v tožbi. Tako so glede tega dela dejstva, ki jih tožeča stranka navaja v tožbi, v nasprotju s samim zahtevkom, zato je bilo potrebno v tem delu v skladu s III. odst. 318. čl. ZPP izdati sodbo, s katero se tožbeni zahtevek zavrne.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZDR člen 88, 88/5.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - rok za redno odpoved - prekluzivni rok - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode
Tožena stranka je pisno obvestila tožnika, da mu bo v kratkem izdala odločbo o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, vendar takšne namere ni realizirala v predpisanem prekluzivnem roku. V skladu z določbo 5. odst. 88. čl. ZDR bi tožniku morala podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi najkasneje v 30 dneh od obvestila, saj po preteku navedenega roka odpoved iz poslovnega razloga ni več dopustna. Zato je v tožnikovem primeru izkazana verjetnost terjatve.
Tožnik ni izkazal nadaljnega pogoja za začasno odredbo, tj. nastanka težko nadomestljive škode. V sporu ni natančneje opredelil svojega premoženjskega stanja, med ostalim tudi dohodkov oz. obveznosti, ki se nanašajo na njegove družinske člane, zaradi česar ni mogoče sklepati, da bi mu brez začasne odredbe utegnila nastati težko nadomestljiva škoda.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo dejstvo, na katerem tožena stranka ni temeljila svojih ugovorov oziroma s katerim ni izpodbijala navedb in dokazov nasprotnika (212. člen ZPP), obenem pa z opredelitvijo tega kot odločilnega dejstva in neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka že v tožbi, tožeči stranki odvzelo možnost enakopravnega udeleževanja v postopku oziroma kršilo njeno pravico do izjave v postopku, ki je element pravice do kontradiktornega postopka (5. člen ZPP).
avtorsko delo - male avtorske pravice - začasna odredba
Zahtevke iz 167. člena ZASP je mogoče uveljavljati le pri izključnih pravicah iz ZASP, ne pa tudi pri drugih pravicah avtorja. Pravica avtorja, da usmerja uporabo dela in da dobi plačilo za uporabo dela, je izključno premoženjsko upravičenje avtorja. Med posamičnimi pravicami, ki zagotavljajo avtorjev nadzor nad temi vidiki avtorske pravice je tudi avtorska pravica v primeru javne priobčitve neodrskih glasbenih del in pisanih del s področja književnosti (male pravice). S tem, ko se materialne avtorske pravice uveljavljajo kolektivno namreč ne izgubijo svoje izključnosti.
Pri odločanju o začasni odredbi po ZASP sodišče ne tehta škode, ki bi tožniku nastala, če začasna odredba ne bi bila izdana, in škode, ki bi tožencu nastala z izdajo začasne odredbe, če bi se ta med postopkom izkazala za neutemeljeno. Tehtanje interesov nosilca avtorske pravice in tistega, ki naj bi to pravico kršil, je že zakonodajalec postavil izrazito v korist prvega.
ZKP člen 105, 105/2, 105, 105/2. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca
Litispendenca ne obstoji, če je sodišče v pravnomočni sodbi, s katero je obdolženko - toženo stranko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja, pozabilo odločiti o delu premoženjskopravnega zahtevka tožeče stranke - oškodovanke (in sicer ji ga ni ne prisodilo niti jo ni v tem delu napotilo na pravdo), in tožeča stranka ta del svojega zahtevka uveljavlja v pravdi.
Cenitev zapuščine, katere predmet je zaščitena kmetija, je v interesu tako prevzemnika kot nujnega dediča. Predujem za cenilca sta zato dolžna založiti oba, vsak v obsegu svojega deleža.
ZPP člen 339, 339/II, 339/II-14, 339, 339/II, 339/II-14.
odločilna dejstva
Sodišče mora oceniti verodostojnost izpovedbe priče, ne glede na to, da je izpovedbo priče upošteval v mnenju tudi izvedenec. Če takšna ocena sodišča manjka, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/3, 88, 88/1, 88/1-2, 88/3.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - upravni spor
Verjetnost nezakonitosti odpovedi iz razloga nesposobnosti ni izkazana, če tožnica ni sprožila upravnega spora, v katerem bi izpodbijala razrešitev s funkcije ravnateljice. Tožnici je bilo redno odpovedano delovno razmerje iz razloga nesposobnosti, ker ji je zaradi razrešitve predhodno prenehal mandat in zato ni izpolnjevala pogojev za opravljanje del ravnateljice.
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZDR člen 85, 85.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - odločanje v mejah postavljenega zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi je predpisano že z zakonom (85. čl. ZDR), zato ni nobene potrebe, da bi se v zvezi s tem izdajala še posebna začasna odredba.
V kolikor delavec predlaga izdajo začasne odredbe, mora sodišče presoditi, ali obstajajo pogoji za izdajo začasne odredbe po določbah ZIZ in sicer le v mejah postavljenega zahtevka. Če zahtevek ni ustrezen, sodišče zahtevka ni dolžno spreminjati po uradni dolžnosti in zato v tem primeru vse posledice neustreznega predloga za izdajo začasne odredbe nosi predlagatelj.
Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je mogoče doseči zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi po 85. členu ZDR le, če bi tožnik zahteval zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi najprej pri delodajalcu, ob predpostavki, da je dani odpovedi sindikat nasprotoval. Tožnik ni zahteval sodelovanja sindikata v postopku pred odpovedjo, kar pomeni, da sindikat sploh ni mogel nasprotovati dani odpovedi. S tem pa je odpadla tudi možnost, da bi tožnik z izdajo začasne odredbe lahko dosegel zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, pa čeprav bi izkazal verjetnost obstoja svoje nedenarne terjatve, kar je eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po določbi 272. člena ZIZ.