• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 50
  • >
  • >>
  • 461.
    VSL Sklep II Kp 22236/2020
    3.2.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00091628
    ZKP člen 96, 96/2.
    stroški kazenskega postopka - stroški zasebnega tožilca - ustavitev kazenskega postopka - namenska razlaga
    V pravni teoriji je sprejeto stališče, da je pri presoji razloga zastaranja za odmero stroškov iz 96. člena ZKP bistveno le, da do zastaranja ni prišlo iz razlogov, ki bi jih zakrivil upravičeni tožilec ne pa, da se enoznačno ugotovi, kdo je krivec za nastop zastaranja (sodišče, druga oseba...).

    Povsem jasno je, da je bil zasebni tožilec ves čas predmetnega postopka (pro)aktiven (pravočasno vlaganje vlog, odzivnost, posredovanje prošenj za hitrejše postopanje). Zastaranje kazenskega pregona je torej v konkretnem primeru mogoče pripisati součinkovanju več dejavnikov, ki pa se nahajajo izven sfere zasebnega tožilca: relativno kratkim zastaralnim rokom pri vložitvi zasebne tožbe, omejenemu delovanju sodišč v času epidemije COVID-19, delno pa tudi postopanju sodišča prve stopnje (razpisovanje narokov, predodelitev spisa sodniku, nedosledno vročanje vlog) in obdolžencev (neodzivnost) v konkretnem primeru.
  • 462.
    VSL Sklep V Cp 127/2026
    3.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00090871
    ZPP člen 206.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - razlaga prava EU - stališča SEU - prekinitev postopka - pravica do izjave
    Tožeči stranki je zagotovljena možnost pritožbe zoper izpodbijani sklep in s tem tudi do izjave o prekinitvi postopka. Pravica do izjave se torej lahko zagotovi tudi v pritožbenem postopku, kjer pritožbeno sodišče presodi vse navedbe stranke, ki se z odločitvijo ne strinja.
  • 463.
    VSL Sklep II Cp 2240/2025
    2.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090745
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 8. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1. OZ člen 336, 336/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
    kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - prepoved retroaktivnosti - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti
    Opozorilo na tveganje ne pomeni obveznosti predvidevanja oziroma napovedovanja dolgoročnega gibanja tečaja CHF/EUR, temveč obveznost opozarjanja na realno možnost, da se to v obdobju odplačevanja kredita lahko zgodi.
  • 464.
    VSL Sklep I Ip 30/2026
    2.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00090670
    ZIZ člen 71, 71/1-5, 71/2, 71/2-1, 71/2-3.
    predlog dolžnika za odlog izvršbe - hipotekarni dolžnik - zakonska analogija - tožba za nedopustnost izvršbe - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - potrošnik - dom dolžnika - korist mladoletnega otroka - tehtanje interesov strank
    Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.
  • 465.
    VSL Sklep III Cp 1881/2025
    2.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090654
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
    prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - namen - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - oprava procesnega dejanja - sklep o začetku postopka - sklicevanje na stališče sodne prakse - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
    Prekinitev pravdnega postopka, potem ko je nepravdno sodišče začelo opravljati procesna dejanja na podlagi izvedenskega mnenja, ki nakazuje na potrebo tožnice po skrbniški pomoči v sodnih postopkih, četudi (še) ni izdalo formalnega sklepa o začetku postopka, je pravilna.
  • 466.
    VSL Sklep III Cp 2276/2025
    2.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00090581
    ZPP člen 108.
    tožba na ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - konkretizacija - delno zavrženje tožbe - potek časa - procesni sklepi
    Četudi je od vročitve tožbe tožencem do izdaje izpodbijanega sklepa minilo že skoraj 9 let, to ne predstavlja zakonske ovire za zavrženje nepopolnega dela tožbe. Sodišče lahko postopa po 108. členu ZPP ves čas postopka.
  • 467.
    VSL Sodba II Cp 1809/2024
    2.2.2026
    PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00090464
    ZM člen 12, 12/1. OZ člen 216, 216/3, 221, 223, 225.
    odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - popolnost indosamenta - zemljiško pismo - prenos pravice - pravica iz vrednostnega papirja

    Indosament mora biti zapisan na zemljiškem pismu in ni veljaven, če je zapisan na posebni, od zemljiškega pisma ločeni listini.

    Odškodninske odgovornosti za delo odvetnika ni. Rezultat pravde bi bil namreč enak, tudi če bi odvetnik v njej storil, kar mu očita njegov mandant - domnevni oškodovanec.

  • 468.
    VSL Sklep III Cp 1895/2025
    2.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
    VSL00090888
    ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
    sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
    O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
  • 469.
    VSL Sklep V Cp 106/2026
    2.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00090876
    ZD člen 143, 143/1, 210, 210/1, 212, 213, 213/1.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - ločitev zapuščine - priznanje terjatve - razpolaganje z dediščino - izjava dediča - prerekanje terjatve
    Prekinitev postopka v primeru ločitve zapuščine ni obvezna. Sodišče mora obrazložiti, zakaj je v okoliščinah konkretnega primera smiselno postopek prekiniti.

    S samo izdajo sklepa o ločitvi zapuščine še ne pride do poplačila upnika. V primeru, ko dediči terjatev zapustnikovega upnika prerekajo, mora sodišče upnika napotiti, da v določenem roku sproži ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Če do poteka roka ustreznega postopka ne sproži, sodišče sklep o ločitvi zapuščine prekliče.
  • 470.
    VSL Sklep I Ip 1316/2025
    2.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00090674
    ZIZ člen 15, 45. ZPP člen 328, 332, 339, 339/2, 339/2-14.
    sklep o izvršbi - popravni sklep - očitna pisna pomota - nerazumljiv izrek sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Res imata osnovni in popravni sklep isto opravilno številko, datum in tudi štirimestno številko pred opravilno številko. Kljub temu pa ne drži, da ni mogoče razbrati, ali gre za en sam sklep, ali za dva različna sklepa. Navedeno namreč povsem jasno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, konkretno iz poimenovanja odločbe, ki se popravlja. Poleg opravilne številke I 1982/2025 in datuma izdaje 15. 9. 2025 je namreč v izreku navedeno tudi, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o izvršbi. Tako ne more biti dvoma, da gre za dva različna sklepa (sicer z isto opravilno številko in datumom izdaje), sklep o izvršbi in popravni sklep. Glede na pojasnjeno izpodbijani sklep ni nerazumljiv, bistvena kršitev določb ZPP ni podana.
  • 471.
    VSL Sklep I Ip 1224/2025
    2.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090669
    ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 319, 319/2, 322.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - odpust dolga - rešitev medsebojnih spornih razmerij
    S splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel takrat, ko je dolgove odpustil (za vse dolgove po izvršilnem naslovu je upnik vsekakor vedel). Upnik navadno dolžniku odpusti natančno določen dolg, s katerim ugasnejo tudi stranske pravice. Veljaven pa je veljaven tudi splošni odpust dolga, s katerim upnik dolžniku odpušča vse obveznosti iz medsebojnih razmerij. Splošni odpust dolgov ima enake pravne posledice kot odpust natančno določenega dolga. Odpuščeni dolgovi prenehajo, ko dolžnik soglaša z odpustom.
  • 472.
    VSL Sklep II Cpg 438/2025
    2.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSL00090478
    OZ člen 427, 432. SPZ člen 68, 115, 118, 119.
    stroški upravljanja in obratovanja - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - etažna lastnina - stroški najemnika - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - gospodarski spor majhne vrednosti - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov
    Po SPZ je zavezanec za plačilo stroškov, povezanih z upravljanjem in obratovanjem stavbe ter za vplačila v rezervni sklad etažni lastnik (68., 115., 118. in 119. člen SPZ) in ne najemnik. Upravnik je tudi pri sklepanju pogodb s tretjimi zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj) pa ima zahtevek zoper etažne lastnike, ki so nosilci pravic in obveznosti iz tega razmerja in ne zoper najemnike, zato upravnik ni upravičen zahtevati povrnitve teh stroškov od najemnika na podlagi pravil o subrogaciji. V okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij se najemnik in najemodajalec sicer lahko dogovorita, da je prej navedene stroške in vplačila v rezervni sklad zavezan plačevati najemnik. Vendar bi tak dogovor iz najemne pogodbe lahko med upravnikom - tožnico in najemnikom - toženko vzpostavil upniško - dolžniško razmerje zgolj v primer hkratne ugotovitve dodatnih okoliščin, ki bi omogočale subsumpcijo tega dogovora pod določbo 427. člena OZ.
  • 473.
    VSL Sklep III Cp 1924/2025
    30.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VSL00090514
    Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 267, 267/3. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZS člen 113a, 113a/2, 113a/3, 113a/4.
    ugotovitveni zahtevek - zahtevek za plačilo - denarni in nedenarni zahtevek - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - vmesni procesni sklep - prekinitev pravdnega postopka - ugotovitev ničnosti - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula

    Pritožba pravilno opozarja, da se vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, nanaša le na denarni del zahtevka, zato ni bilo podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek. Odločitev, da se postopek prekine v celoti, je po povedanem glede nedenarnega zahtevka pravno zmotna.

  • 474.
    VSL Sklep I Cp 2045/2025
    30.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090718
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2.
    motenje posesti - odklop vode - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - protipravnost motilnega dejanja - dovoljena samopomoč - težko nadomestljiva škoda - pravica do zaslišanja
    Opravljanje dejavnosti v prostorih brez vode je tudi po presoji pritožbenega sodišča onemogočeno, saj se z vodo zagotavlja osnovni higienski standard, prav tako pa je onemogočena požarna varnost objekta. Navedeni okoliščini po presoji pritožbenega sodišča utemeljujeta verjetno izkazanost nastanka težko nadomestljive škode.
  • 475.
    VSL Sklep IV Cp 111/2026
    30.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090716
    DZ člen 125. ZNP-1 člen 89, 89/2.
    spor za ugotovitev očetovstva - dolžnost izvedbe dokaza - dolžnost sodelovanja - sodelovanje stranke pri aktivnostih izvedenca - izvedba DNK analize - izogibanje izvedbi dokaza - odklonitev - ogrožanje zdravja - nadomestitev soglasja starša za DNK analizo - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti
    Nasprotna udeleženka je v odgovoru na predlog nasprotovala izvedbi dokaza z DNK analizo z utemeljitvijo, da bo izvedba tega dokaza prinesla "otroku le nevšečnosti in napor", pri tem pa ni izpostavila nobenih psiholoških/zdravstvenih težav otroka in še manj, da bi analiza DNK lahko resno in trajno ogrozila zdravje otroka.
  • 476.
    VSL Sklep I Cpg 487/2025
    30.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00092469
    ZIZ člen 272. ZPP člen 366a.
    začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana terjatev - fiktivna pogodba - navidezna prodaja - kupoprodajna pogodba - realizacija pogodbe - ničnost prodajne pogodbe - načelo vzajemnosti dajatev

    Za odločanje sodišča v postopku izdaje začasne odredbe zadošča dokazni standard verjetnosti. To je tista stopnja materialne resnice, pri kateri so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju. Temu je tožnica v zvezi z izkazanostjo verjetnosti obstoja terjatve uspela zadostiti.

    Dejstvo, da kupnina prvi toženki še vedno ni bila poravnana pomeni, da pogodba v pretežnem delu ni bila realizirana oziroma ni bila realizirana kot prodajna. Zato je pravilna utemeljitev sodišča prve stopnje, da je to (vsaj do trenutka presoje) rezultiralo v dejanskem zmanjšanju premoženja prve toženke.

    S tem, ko je prva toženka razpolagala s premoženjem, ne da bi se na drugi strani ekvivalentno povečalo njeno premoženje, se je znižala čista vrednost njenega premoženja. Prodajna pogodba je namreč dvostranski pravni posel, za katerega je značilna enakovrednost vzajemnih dajatev pogodbenih strank.

    Terjatev, ki jo je pridobila, ne predstavlja izpolnitve pogodbe s strani druge toženke, niti ekvivalenta izpolnitvi obveznosti prve toženke, ki je ostala brez nepremičnin, kot brez nasprotne izpolnitve. Zato ni mogoče trditi, da je posledica sklenjene prodajne pogodbe ekvivalenten premoženjski položaj prve toženke, kot ga je imela pred tem.

  • 477.
    VSL Sklep I Cp 2212/2024
    30.1.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00090986
    ZIZ člen 26, 59, 59/1, 177, 177/1, 212, 212/1, 212/2. OZ člen 7, 7/1, 7/2, 269, 269/1, 269/2.
    pravda za nedopustnost izvršbe - zavrženje tožbe - zavrženje tožbe na nedopustnost izvršbe - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov - sodni penali - nepremičnine izvezete iz izvršbe - zaščitena kmetija - načelo prepovedi zlorabe pravic - pogojna in vzajemna obveznost - ugovor zoper sklep o izvršbi
    Pravnomočnega izvršilnega naslova oziroma obstoja in višine iz njega izhajajoče obveznosti se s tožbo na nedopustnost izvršbe ne more izpodbijati, izpodbija se lahko le dovoljenost izvršbe. Tožnik ne more more biti uspešen z navedbami, ki jih podaja šele v pravdnem postopku po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zoper katerega pravočasnega ugovora ni vložil
  • 478.
    VSL Sodba II Cp 1595/2024
    30.1.2026
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00091135
    ZZK-1 člen 243, 243/4.
    izbrisna tožba - neveljavna vknjižba lastninske pravice - ničnost prodajne pogodbe - izstavitev zemljiškoknjižne listine - zavezovalni pravni posel - nepravnomočna sodba - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - dobra vera kupca - večkratna prodaja nepremičnine
    V predmetnem postopku je bilo ključno vprašanje veljavnosti vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom parcela 000/5 na ime petega toženca, ki je bilo odvisno le od vprašanja veljavnosti Prodajne pogodbe z dne 1. 4. 2021, ne pa tudi od veljavnosti zavezovalnega posla (sprejema ponudbe in odobritve posla), sklenjenega med tožnikom in prvimi štirimi toženci v letu 2015.

    Izvršitev sodbe P 13/2019 je postala nemogoča prav zaradi ravnanja tožencev, s predmetno tožbo pa je tožniku zagotovljeno pravno varstvo zoper takšno ravnanje (prim. četrti odstavek 243. člena ZZK-1) oziroma vzpostavitev takšnega ZK stanja, ki bo omogočilo izvršitev omenjene sodbe.
  • 479.
    VSL Sklep II Cp 1839/2024
    30.1.2026
    DEDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSL00090896
    ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1.
    varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
    Zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena ZD v delu, ki določa omejitev do višine "vrednosti" prejete pomoči, je vsebinsko odprto - gre za večpomensko zakonsko besedilo, ki terja razlago njenega pomena. Zmotna je pritožbena teza, da že zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena DZ, s tem, ko uporablja izraz "vrednost" prejete pomoči, terja razlago, da gre za valorizirano vrednost pomoči.
  • 480.
    VSL Sodba II Cp 1150/2024
    30.1.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00090945
    DZ člen 67.
    tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - nakup nepremičnin - plačilo za delo - plačilo nagrade za opravljeno delo - v zvezi z delom - nakup delnic - pridobitev delnic
    Pravilno je izhodišče sodišča prve stopnje, da v skupno premoženje sodi plača zakoncev, pa tudi avtorski honorarji, plačila na podlagi pogodb o delu, nagrade v zvezi z delom in podobno, torej tudi pridobitev delnic namesto plače kot nagrada za uspešno delo, kot participacija in podobno. V postopku se je zanesljivo izkazalo, da je toženec večino delnic N. pridobil vezano na svojo zaposlitev in svoj vodstveni položaj. To potrjuje tudi s pritožbeno trditvijo, da je delnice pridobil v okviru notranjega odkupa, do katerega so imeli pravico samo delavci oziroma vodilni delavci N. Delnice je torej pridobil po zaposlitvi in ne zaradi osebnostnih pravic.

    Delnice tudi ne morejo biti njegovo posebno premoženje zaradi vloženega lastninskega certifikata. Lastninski certifikat, ki je sicer posebno premoženje toženca in tudi tožnice, sta oba vložila v nakup delnic N. in oba sta te delnice nato tudi prodala. Toženec ne zanika, da je šlo tu za razliko le 53 delnic. Toženec delnice N. ni pridobil le vloženim lastninskim certifikatom, temveč še v večjem obsegu kot vodilni delavec.

    Majhen vložek posebnega premoženja v skupno premoženje pa lahko, kot pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, vpliva le na velikost deležev na skupnem premoženju. ne more pa povzročiti, da vlagatelj na ta način pridobi posebno premoženje.

    Šteje se, da sta deleža na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. Tako tožnica kot toženec trdita, da je njun delež na skupnem premoženju več kot polovica. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, pa se ne upošteva le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec izdaje drugemu zakoncu, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravi, ohranjanju in povečanju skupnega premoženja. Vse navedeno je sodišče prve stopnje korektno upoštevalo. Pritožbene trditve tožnice, da je večjo težo namenilo finančnemu prispevku, ne držijo. Zmotno je tudi njeno prepričanje, da je treba finančne prispevke izračunati. Izhodišče sodišča prve stopnje, da ne gre za obračunsko pravdo, temveč za približke in oceno različnih oblik prispevkov zakoncev pri pridobivanju skupnega premoženja, ki jih ni mogoče natančno izmeriti, je pravilno.

    Glede na to, da je za posojilojemalce navedena terjatev sporna, izid postopka pa ni gotov, je odločitev sodišča prve stopnje, da v skupno premoženje ne sodi terjatev v višini 130.000 EUR, pač pa samo terjatev kot nečista terjatev, katere višine bo potrebno šele ugotoviti, neodvisno od tega, ali je toženec ta znesek terjatve prerekal ali ne, pravilna.
  • <<
  • <
  • 24
  • od 50
  • >
  • >>