• Najdi
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>
  • 421.
    VSL Sodba I Cp 2185/2024
    11.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00091057
    ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 42, 42/1, 126, 126-4.
    dedna nevrednost - opustitev potrebne pomoči - dolžnost preživljanja staršev - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - sodba presenečenja - sodba presenečenja za stranke - razdedinjenje
    Izdana sodba ne predstavlja sodbe presenečenja. Prepoved sodbe presenečenja strank ne varuje pred dejanskim (duševnim) občutkom presenečenja ob neuspehu v pravdi, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku. V obravnavani zadevi je bilo ves čas znano, na katero podlago tožnik opira svoj zahtevek, tožnik je imel možnost, da se izjavi o vseh pravno relevantnih vprašanjih, to možnost je tudi izkoristil.

    Moralna prizadetost zapustnika zaradi sodnega postopka z vnukinjo za dedno nevrednost toženke ne zadostuje.
  • 422.
    VSL Sodba I Cpg 440/2025
    11.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090859
    ZPP člen 214, 214/2, 236a, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    pogodbeno razmerje - podizvajalsko razmerje - trditvena podlaga - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - zanikanje dejstev - račun - pisna izjava priče - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - pritožbena novota - odstop terjatve (cesija) - dokazno breme
    Ker je na nesklepčnost tožbe in pomanjkanje konkretnih navedb o dejstvih, ki so podlaga tožbenega zahtevka, opozorila že tožena stranka, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, temveč bi tožeča stranka, ki jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec (odvetnik), morala po splošnem opozorilu tožene stranke na nesklepčnost tožbe spoznati, da mora podati trditve, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh vtoževanih računih.

    Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.

    Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni bila pavšalna in neobrazložena, temveč vestna, skrbna in analitično sintetična, zato očitek, da je dokazna ocena opravljena v nasprotju z določbami ZPP in logiko stvari, ni utemeljen.
  • 423.
    VSL Sklep III Cpg 8/2026
    11.2.2026
    SODNI REGISTER
    VSL00091377
    ZSReg člen 17, 17/1, 30, 30/1, 30/2, 36. ZZ člen 13, 48. ZViS-1 člen 24, 24/3.
    visokošolski zavod - akreditacija - izpolnjevanje predpisanih pogojev - procesna legitimacija za pritožbo
    V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo.

    Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.
  • 424.
    VSL Sklep III Cp 2224/2025
    11.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091153
    ZPP člen 199, 199/1, 204, 264, 268a.
    postopek za zavarovanje dokazov - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranska intervencija - stranski intervenient - dopustitev stranske intervencije - intervencijski interes - ugoditev predlogu
    Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu obrazložilo, da je predpostavka za stransko intervencijo po prvem odstavku 199. člena ZPP poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Ta interes mora intervenient obrazložiti in z verjetnostjo izkazati, tega pa pritožnik po oceni sodišča ni zmogel.
  • 425.
    VSL Sodba II Cp 2201/2024
    11.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
    VSL00091058
    OZ člen 179. ZPP člen 318, 318/1.
    razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - zamudna sodba - relativno javna oseba - protipravno ravnanje - spolno nadlegovanje - odstranitev objave - prepoved nadaljnjih kršitev - plačilo odškodnine - škoda - višina nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda za poseg v osebnostne pravice - svoboda izražanja (tisk) - resničnost izjave
    Tožena stranka ni dokazala resničnosti objavljenih očitkov. Odločitev o protipravnosti njenega ravnanja je zato odvisna od odgovora na vprašanje, ali je ob objavi upravičeno verjela v njihovo resničnost.
  • 426.
    VSL Sodba I Cp 1533/2024
    10.2.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OROŽJE - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
    VSL00091501
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 35, 38, 38/1, 38/2. OZ člen 131, 179. ZOro-1 člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/2-3, 14/2-4, 14/2-5, 14/2-6, 22, 58. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
    odškodnina za nepremoženjsko škodo - poseg v osebnostno pravico - poseg v čast in dobro ime - nedovoljeno zbiranje osebnih podatkov - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - nepooblaščena oseba - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - intenziteta kršitve - inšpekcijski nadzor - strelno orožje - posest orožja - odvzem orožja - zdravniško mnenje

    Iz sodne prakse ESČP v zvezi z uporabo 8. člena EKČP, s katerim je zaščitena čast oziroma ugled posameznika kot del pravice do spoštovanja zasebnega življenja izhaja, da je pogoj za varstvo te osebnostne pravice, da napad oziroma poseg v čast oziroma ugled doseže določen težnostni prag oziroma določeno stopnjo resnosti in da je izvršen na način, da je ogroženo uživanje pravice do zasebnega življenja. ESČP poudarja, da je vprašanje, ali je navedeni pogoj dosežen, odvisno od okoliščin konkretnega primera. Toženka tožnikov s svojim ravnanjem ni izpostavila kot neposredno odgovornih za dogodek streljanja. Po tožbenih navedbah je dopis osebnim zdravnikom naslovila tudi glede drugih udeležencev lova in ne le glede tožnikov. Poleg tega je nesporno dejstvo, da sta tožnika bila udeležena v dogodku, ko je prišlo do streljanja. Ne drži torej, da je bil očitek odgovornosti za dogodek naslovljen prav in izključno nanju. Tudi če bi bil, pa glede na navedene okoliščine težnostni prag za varstvo njune pravice do časti oziroma ugleda ni bil presežen.

  • 427.
    VSL Sklep III Cp 1977/2025
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090761
    ZD člen 163, 216. ZZK-1 člen 46, 46/1, 200. ZPP člen 328, 332.
    popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna ali računska pomota - sklep o dedovanju - nedoločnost in nejasnost izreka - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpis
    Če je vsebina sklepa nejasna do te mere, da onemogoča njegov nedvoumen prenos v zemljiško knjigo, ne more iti za očitno napako v smislu določb o popravnem sklepu, temveč za vprašanje vsebinske pravilnosti ali jasnosti sklepa o dedovanju, ki presega okvir instituta poprave očitnih pomot.
  • 428.
    VSL Sodba I Cpg 104/2025
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091145
    ZPSPP člen 24, 26, 29, 29/3. ZPP člen 22, 22/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 435, 436.
    najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - začetek teka odpovednega roka - obvestilo o odpovedi - sodna odpoved najemne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - pritožbene novote - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora
    ZPSPP najemodajalčevega zahtevka za sodno odpoved najemne pogodbe ne pogojuje s predhodnim obveščanjem najemnika o nameravani odpovedi. Najemnika namreč varuje (vsaj enoletni) odpovedni rok, ki začne teči od trenutka, ko je najemnik z odpovedjo seznanjen, pri čemer je dan izročitve oziroma prevzema poslovnih prostorov v odpovedi lahko določen tudi opisno (z opredelitvijo začetka teka odpovednega roka in njegove dolžine).
  • 429.
    VSL Sklep Cst 25/2026
    10.2.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00090599
    ZFPPIPP člen 38, 38/1, 42, 42/1, 233, 233/9.
    kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - poslovodstvo - razbremenitev odgovornosti - trditveno in dokazno breme
    Trditveno in dokazno breme za razbremenitev odgovornosti je na poslovodji. Pritožnik na okoliščine v zvezi z ravnanjem tretjih, ki jih podrobno opisuje v pritožbi, sicer res ni mogel vplivati, je pa odgovoren, da kot poslovodja pravočasno reagira: bodisi tako, da najde nove vire za poslovanje bodisi predlaga stečajni postopek.
  • 430.
    VSL Sklep Cst 17/2026
    10.2.2026
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00090709
    ZFPPIPP člen 400, 400/8.
    odpust obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - izredno skrajšanje preizkusnega obdobja - nespremenjene okoliščine
    Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP niso izpolnjeni, prav tako pa niso podane nobene (spremenjene) okoliščine, ki niso bile upoštevane že pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ter določitvi preizkusnega obdobja. Nobena od v pritožbi izpostavljenih okoliščin ni takšna, da bi ob tako visokih obveznostih opravičevala skrajšanje preizkusne dobe, še najmanj na šest mesecev.
  • 431.
    VSL Sklep II Cp 2085/2024
    10.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091139
    ZVEtL-1 člen 42, 43, 44. ZGJS člen 76.
    pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - stvarna služnost pešpoti - ureditveni načrt - parkirna mesta - urbanizem - izvedensko mnenje - dejanska raba - pločnik - komunalni objekt
    Iz zunanje ureditve zemljišča izhaja, da je služilo potrebam stavbe, ne pa potrebam splošne javnosti. Takšna redna raba zemljišča je kazalnik njegove dejanske namembnosti za redno rabo stavbe. Tega ne spremeni okoliščina, da je ta del zemljišča za parkiranje ali pešhojo uporabljal tudi kdorkoli drug. Pomembna je redna raba zemljišča, ne postranska. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi kakorkoli gospodarila s tem delom zemljišča. Ker pločnik nikoli ni bil urejen oziroma zgrajen, gre za neupoštevano urbanistično spremembo izvornega stanja.

    Ker pločnik kot komunalni objekt ni bil zgrajen oziroma ker ta del zemljišča ni nikoli postal javna infrastruktura, tudi ni mogel biti predmet lastninjenja občine po 76. členu ZGJS. Ker lastninjenja po omenjenem določilu ZGJS v letu 1993 iz navedenega razloga ni moglo biti, se je tudi ta del parcele olastninil z ZLNDL z dnem 25. 7. 1997, tako kot to ugotovlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Izpodbijana odločitev je zato v tem delu pravilna.
  • 432.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 34/2025
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00091441
    ZPP člen 181, 181/3, 196, 199, 199/1, 201, 201/1, 201/3, 201/4. ZIZ člen 104, 104/1, 107, 107/1, 107/2, 107/3, 111, 111/1, 114, 120, 120/1, 123, 127. OZ člen 420, 425, 425/2. SPZ člen 136, 207, 207/3.
    odstop terjatve s pogodbo - odstop terjatev - bodoče terjatve - cesija bodoče terjatve - rubež in prenos terjatve v izterjavo - večkratni odstop - vrstni red poplačila upnikov - konkurenca med pogodbeno in prisilno cesijo - stranska intervencija - sosporniška intervencija - ugotovitvena tožba
    Pri prisilnem prenosu bodočih terjatev v izterjavo ni nastopil oblikovalni učinek prenosa (čeprav je bil toženi stranki vročen sklep o prenosu), ker so bile terjatve pred začetkom učinkovanja rubeža že prostovoljno na podlagi pravnega posla v obliki notarskega zapisa odstopljene tožeči stranki.

    Konkurenca med pogodbeno in prisilno cesijo se rešuje s pravili o večkratnih odstopih istih terjatev. Zgodnejši pogodbeni odstop ima prednost pred kasnejšim prisilnim prenosom tudi, ko so predmet odstopa/rubeža bodoče terjatve.
  • 433.
    VSL Sodba II Cp 1552/2024
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL00091402
    ZVPot člen 23, 23/1. ZPotK člen 7, 7/1, 21, 21/3. OZ člen 88, 88/1, 371, 372. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
    delna sodba - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - ničnost kreditne pogodbe - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča EU - potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - retroaktivnost - nepošten pogodbeni pogoj - načelo dobrega strokovnjaka - kondikcijski zahtevek - zastaranje

    Tožena banka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti pri sklepanju dolgoročne stanovanjske kreditne pogodbe z valutno klavzulo v CHF. Ker kondikcijski zahtevek kreditojemalcev za vračilo zneska, ki presega prejeti kredit, ni zastaral (vsaj v celoti ne), imata pravni interes za uveljavljanje ničnostne tožbe.

  • 434.
    VSL Sklep I Ip 1202/2025
    10.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00090700
    ZIZ člen 15, 38, 38/5, 67, 68. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
    predlog za nasprotno izvršbo - vložitev vloge - ustavitev izvršilnega postopka - pritožba dolžnika - pravni interes za pritožbo - nasprotna izvršba - stroški postopka - potrebnost stroškov
    V konkretnem primeru je bil dne 18. 2. 2025 (na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga) res izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Prav tako drži, da je glede na dohodni zaznamek v spisu dolžnik istega dne, to je 18. 2. 2025, opravil procesno dejanje v predmetnem postopku, in sicer je v elektronskem izvršilnem vpisniku res zavedeno, da je dolžnik tedaj vložil vlogo. V samem elektronskem spisu sicer med pisanji kakršnekoli vloge dolžnika, vložene dne 18. 2. 2025, ni, so le s strani dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) vložena tri bančna potrdila o izvršenih plačilih. Ker pa je dolžnik obravnavani pritožbi priložil vlogo, naslovljeno "Pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025", datirano z dnem 18. 2. 2025, je s tem vendarle uspel vzbuditi dvom v dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pritožbe zoper sklep z dne 18. 2. 2025 ni vložil.

    Ne glede na zgoraj navedeno pa dolžnik izpodbijane odločitve ne more ovreči. Tudi če bi se zanesljivo izkazalo, da je dolžnik dne 18. 2. 2025 v spis pritožbo zoper sklep z dne 18. 2. 2025 (in ne le njenih prilog - bančnih potrdil) dejansko vložil, namreč do stroškov takšne pritožbe v nobenem primeru ne bi mogel biti upravičen. Ne bi šlo namreč za stroške, ki bi bili potrebni za postopek nasprotne izvršbe, saj za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka dolžnik nima pravnega interesa, takšna pritožba se zavrže kot nedovoljena. K uspehu dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) s predlogom za nasprotno izvršbo tako njegova pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025, tudi če je dejansko bila vložena, ne bi mogla prispevati.
  • 435.
    VSL Sodba II Cp 201/2025
    10.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00090592
    OZ člen 3, 50, 50/1, 50/2, 125. ODZ paragraf 916.
    prodajna pogodba - poslovni delež - stranski intervenient - slamnati mož - simuliran pravni posel - dogovor - fiduciarni posel - načelo venire contra factum proprium - zloraba pravic - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - notarski zapis - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
    Sklepanje posla s "slamnatim možem" ne gre povsem enačiti z navideznim, simuliranim pravnim poslom. Tako starejša kot tudi novejša literatura jasno razlikujeta med obema vrstama pravnih poslov. Posel s slamnatim možem teorija enotno razume kot načeloma veljaven, in sicer celo, če pogodbena stranka ve, da "slamnati mož" sklepa pravni posel zgolj zato, da bo učinke tega pravnega posla prenesel na tretjo osebo. Takšen pravni posel ni navidezen in ni neveljaven. Gre zgolj za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu sicer ni izrecno urejena. Ni pa nedovoljena, kar priznava tudi sodna praksa (odločba VS RS III Ips 427/2003). Del teorije sicer opredeljuje pogodbo s slamnatim možem kot relativno subjektivno obliko simulacije, kjer denimo resnični kupec stvari, ki je predmet prodaje, ne sme kupiti. A opozarja se, da se morajo pri tej vrsti simulacije vsi udeleženci dogovoriti, da pogodba učinkuje v razmerju do prikritega pogodbenika, ne pa v razmerju do slamnatega moža.
  • 436.
    VSL Sodba V Cpg 547/2025
    10.2.2026
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
    VSL00091371
    ZKUASP člen 4, 5, 10, 10/1, 10/1-2, 10/3. ZASP člen 80.
    obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje fonogramov - trditveno in dokazno breme - obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - izjema
    80. člen ZASP res določa, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Vendar to še ne pomeni, da je mogoče v sodnem postopku vsebino pogodb o prenosu potrditi zgolj z njihovo predložitvijo. Še posebej, če (tako kot v obravnavani zadevi) ne gre za spor med imetnikom in avtorji, slednji pa tretjim osebam relevantne vsebine pogodb ne želijo razkriti. Ker lahko vsebino pogodb o prenosu potrdijo tudi na drug način, so predložene izjave avtorjev primerno dokazno sredstvo.

    Pritožnica se ne sooči z razlogi sodišča o dokazni vrednosti predloženih „cue sheets“, ki temelji na ugotovitvi, da so bili ti sestavljeni na podlagi podatkov, ki so jih kontrolorji tožnice pridobili na način, da so za prepoznavo glasbenih del, predvajanih v trgovinah toženke, uporabili mobilno aplikacijo Shazam. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj je sledilo ugovoru o nezanesljivosti aplikacije Shazam, s pomočjo katere so kontrolorji prepoznali, da naj bi toženka javno predvajala varovana glasbena dela iz repertoarja tožnice. In ugotovitve sodišča prve stopnje, da prepoznava skladb z uporabo aplikacije Shazam ni bila pravilna, pritožnica ne prereka.
  • 437.
    VSL Sklep II Cp 2173/2024
    9.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090584
    ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 190.
    spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
    Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
  • 438.
    VSL Sklep IV Cp 147/2026
    9.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090958
    ZNP-1 člen 100. DZ člen 161.
    začasne odredbe za varstvo koristi otrok - začasna ureditev stikov - bivanje v tujini - premestitev na delo v drug kraj - začasna premestitev delavca - selitev v tujino - obseg stikov - okoliščine konkretnega primera
    Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).

    Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.

    V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.
  • 439.
    VSL Sodba II Cpg 559/2025
    9.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091203
    ZPP člen 287, 287/1, 323, 323/6, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2, 457, 457/3, 458, 458/1.
    gospodarski spor majhne vrednosti - dokazni sklep - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev sodbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - zavarovalna pogodba
    Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. za zaslišanje prič) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka.

    Sodišče prve stopnje je imelo za zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič ustavno dopusten razlog, in sicer, da izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla spremeniti končne dokazne ocene sodišča oziroma ne bi mogla vplivati na odločitev. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo zaslišanja predlaganih prič, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz navedenega izhaja tudi, da je bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, zato so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa naroka iz drugega odstavka 454. člena ZPP, posledično pa ni podana niti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 440.
    VSL Sklep III Cp 264/2026
    9.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00090568
    ZDZdr člen 48, 48/2, 74, 75, 79.
    pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
    Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>