MKPI člen 3a. URS člen 2, 34, 35, 52. DZ člen 239, 239/2, 239/3, 263.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - varovanje pravic in pravnih koristi - izbira skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - veljavnost pravnih poslov
Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084668
ZIZ člen 267, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. URS člen 23.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - sporazum o ustanovitvi hipoteke - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravica do sodnega varstva - oblikovalna odločba - abstraktna nevarnost - enotna sodna praksa - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sisbon
Odločitev o začasnem zadržanju učinkovanja sklenjenih pogodb je bila v celoti uresničena z izdajo začasne odredbe. Gre za odločbo oblikovalne narave, zato za njeno učinkovitost ni potrebno nobeno nadaljnje ravnanje, s tem pa tudi ne izrek denarne kazni kot oblike posredne prisile.
Prepoved vložitve predloga za izvršbo pomeni ne samo omejitve, temveč odvzem pravice do dostopa do sodišča kot sestavnega dela pravice do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084578
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 639, 639/3, 640, 660.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - gradbena pogodba - podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - znižanje plačila zaradi stvarnih napak
Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Dokazni predlog "kot do sedaj predlagani dokazi" ne predstavlja substanciranega dokaznega predloga.
Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.
pooblaščenec po zaposlitvi - pooblastilo na podlagi zakona - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - pravilna izpolnitev obveznosti - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - pooblaščeni prodajalec - prodaja rabljenih osebnih vozil - nakup rabljenega vozila - izročitev predmeta pogodbe - dogovor o načinu plačila obveznosti - upravičenec za sprejem izpolnitve - pooblastilo za sprejem plačila - sprejem izpolnitve obveznosti - neobičajen način izpolnitve obveznosti - dogovor o drugačnem načinu izpolnitve - sporazum o nadomestni izpolnitvi - neobstoj pooblastila za sprejem kupnine - gotovinsko plačilo - pravice tretjih oseb - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Namen instituta pooblaščenca po zaposlitvi je v varstvu pravic tretjih, zato bo omejitev pooblastila do tretje osebe veljavna le, če jo je pooblastitelj o tem posebej obvestil ali če je to navzven razvidno v njegovih poslovnih prostorih. Sicer je omejitev interne narave in se s sklicevanjem nanjo delodajalec odgovornosti za ravnanja svojih zaposlenih ne more razbremeniti.
Zgolj dejstvo, da je prodajalec pri posameznih dokumentih potreboval podpis zakonitega zastopnika in tega tudi pridobil, ne pomeni, da je bila stranka seznanjena z neobstojem pooblastila za sprejem izpolnitve.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - pravica do stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - stiska otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist
Za predmetno odločitev je odločilno, da ogrožanje deklice s stiki, kot so že urejeni, ni podano, in zato začasna odredba ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.
ZD člen 213, 213/1. ZDKG člen 3, 3/1, 3/2. SPZ člen 15a, 17. ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - spor dedičev o obsegu zapuščine - spor ali premoženje spada v zapuščino - manj verjetna pravica dediča - zaščitena kmetija - kmetijski stroji in živina - kmetijske priprave in orodja (pritikline) - pritiklina - posest premične stvari - trdiveno in dokazno breme - premoženje zapustnika ob smrti - vstop dedičev umrlega dediča - identifikacijski podatek - zavlačevanje postopka - dolgotrajnost postopka
Verjeten obstoj tistih pritiklin (premičnin), mora dokazati tisti, ki se nanje sklicuje. Da bi bile prav sporne premičnine v času njene smrti v posesti zapustnice, pokojni dedič F. A. in pritožnici kot njegovi pravni naslednici niso izkazali. Sklicevanje pritožnic na njuno splošno večjo seznanjenost z dejanskim obsegom vrednosti zapuščine namreč samo po sebi prav tako ne dokazuje, da so bile ravno sporne premičnine tiste, ki so obstajale in bile v posesti zapustnice ob njeni smrti 38 let nazaj.
gospodarski spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - nova dejstva in dokazi - nedovoljena pritožbena novota
Toženka se kljub trditvi iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da si pridržuje pravico izjaviti se o vtoževanem računu, te možnosti v nadaljevanju postopka ni poslužila, saj na pravilno vročeno dopolnitev tožbe (s priloženim računom) kljub pozivu sodišča ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo kot neprerekane in torej nesporne.
Pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), saj pritožnica ne zatrjuje, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ravno nasprotno pa sicer izhaja tudi iz poteka samega postopka.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist sodediča - odpoved dediščini v korist sodediča - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Izjava o odstopu dednega deleža učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja.
ZVEtL-1 člen 3, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 30, 30/1, 33, 33/3, 37. ZPP člen 323, 323/6, 323/7, 332.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrajšana obrazložitev - rok za napoved pritožbe - pravočasnost napovedi pritožbe - prepozno vložena vloga - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižni lastnik zemljišča kot formalni udeleženec postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - načelo pravne varnosti - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča
Po ZVEtL-1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti, udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.
DZ člen 73, 74. ZSR člen 1, 2, 2/2, 10, 34, 34/1. SZ člen 117. ZPP člen 337, 337/1.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - višina dohodka zakoncev - razlika v plačah - razlika v vrednosti - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev - dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem - izpolnitev preživninske obveznosti - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - preživninski zavezanec - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - neznatni del obveznosti - nematerialni prispevek zakoncev - gospodinjska dela - skrb za dom in družino - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - darilni namen - opredelitev posameznih prispevkov zakoncev in sorodnikov k obnovi in nadgradnji stanovanjske stavbe - ugodnost privatizacijskega odkupa stanovanja - kadrovsko stanovanje - bivši imetnik stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe stanovanja - posebno premoženje zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna denarna sredstva zakoncev - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedopustna pritožbena novota
Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev. Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva.
Enako visok vložek posebnega premoženja vsakega od zakoncev ne more vplivati na velikost njunih deležev na skupnem premoženju.
ZSR je ločeval med imetnikom pravice do uporabe stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice, pri čemer je bil ugodnejši odkup, skladno z določbami SZ, omogočen le imetnikom stanovanjske pravice.
ZPP člen 116, 116/1, 343, 343/2, 346, 346/1. ZD člen 173, 173/3.
zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - poseg v pravice tretjih oseb - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pritožbe - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po tretjem odstavku 173. člena ZD, v skladu s katerim lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi prepozno pritožbo, a le ob predpostavki, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijan sklep. Ker pritožba oporeka omejitvi dedovanja (v celotni predlagani višini), bi bilo z njenim vsebinskim obravnavanjem lahko poseženo v pravice RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 105, 105/1, 114, 114/1, 114/1-3, 294, 355, 355/2, 355/2-7, 355/2-9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21.
predračun stroškov stečajnega postopka - stroški upravitelja - tekoči stroški - občasni stroški - fiksni stroški - razlog podobnosti - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - exceptio illegalis
Stroški pisarniškega poslovanja po 21. členu Pravilnika se morajo neposredno nanašati na konkreten stečajni postopek. Takšni pa niso stroški amortizacije pritožničine pisarniške opreme ter stroški njene internetne povezave, računalniške opreme, ogrevanja, najema njene pisarne ipd., kot tudi ne stroški z zavarovanjem njene odškodninske odgovornosti. Ti stroški so fiksni, nastajajo neodvisno od obsega upraviteljevega dela, tako da niso neposredno povezani s konkretnimi postopki.
ZPP člen 105a, 274, 274/1. ZSReg člen 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3.
sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - subjektivni rok - publicitetni učinek vpisa v sodni register - fikcija umika pritožbe - nastop pravnomočnosti - stroški pravdnega postopka
Tožnica je bila tista stranka postopka XI Pg 546/2021, ki je vložila pritožbo, ki predstavlja zatrjevani razlog ničnosti vpisa, zato ni jasno, zakaj bi za seznanitev z dejstvom, da o njeni pritožbi ni bilo odločeno, bil potreben vpogled v spis. Kot stranka postopka in vložnica pritožbe je bila tožnica namreč z vsemi sodnimi pisanji seznanjena z vročitvijo po pravilih ZPP. Z dejstvom, da o njeni pritožbi še ni bilo odločeno, je bila torej že ves čas (torej tudi na dan objave spornega vpisa v sodni register) seznanjena zaradi samega dejstva, da ji ni bila vročena odločba, s katero bi bilo odločeno o njeni pritožbi.
Sodba, zoper katero je bila vložena pritožba, za katero pa ni bila plačana sodna taksa, zaradi česar se šteje, da je bila pritožba umaknjena, postane pravnomočna s potekom roka za plačilo sodne takse, in ne šele s kasnejšim sklepom o fikciji umika pritožbe, ki ima le deklaratorno naravo.
ZFPPIPP člen 103, 103/6, 105, 105/1, 105/4, 354, 354/2, 354/3, 354/4, 354/5, 355, 355/2, 355/2-1, 355/2-7. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 5, 5/4, 18, 20, 21.
postopek osebnega stečaja - nagrada upravitelju - stroški upravitelja - stroški poslovanja - administrativni stroški - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - tekoči stroški rednega poslovanja
Ni mogoče pritrditi pritožnici, da so stroški amortizacije njene opreme, stroški njenega poslovnega prostora (najemnina, elektrika, komunala ipd.) in strošek premije za zavarovanje njene odgovornosti „podobni izdatki“ iz 21. člena Pravilnika. V tem smislu navedenega pojma v skladu z določili ZFPPIPP in Pravilnika po presoji višjega sodišča ni mogoče razumeti. Vsi stroški, primeroma našteti v 21. členu Pravilnika, se namreč nanašajo na izdatke, ki so v neposredni povezavi z opravljanjem nalog in pristojnosti, ki jih ima upravitelj v posamičnem stečajnem postopku. Gre torej za izdatke, ki upravitelju nastanejo med oziroma zaradi posamičnega stečajnega postopka. Med primeroma naštetimi stroški ni nobenega takšnega izdatka, ki ga ima upravitelj zato, da lahko opravlja svojo dejavnost in mu nastaja neodvisno od posamičnega stečajnega postopka. Ker pravno urejen primer zajema drugo (in ne podobno) vrsto stroškov, pri razlagi pojma „podobni izdatki“, kot jo ponuja pritožnica, ni mogoče ostati v mejah pravnega pravila iz 21. člena Pravilnika in v teh mejah najti merila, ki utemeljuje sklepanje po podobnosti.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da je potrebno četrti odstavek 5. člena Pravilnika razlagati na način, da se strošek administrativnih storitev odmeri na mesečni ravni, enako kot tekoči strošek stečajnega postopka, če te storitve opravi zunanji izvajalec (7. točka drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Če namreč administrativne storitve opravi upravitelj sam, ne gre za storitve iz šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP, za katere zakon izjemoma dovoljuje, da se cena (nadomestilo) za njih plača v breme stečajne mase (kot mesečni strošek). V skladu s šestim odstavkom 103. člena ZFPPIPP so nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti. Zato tudi Pravilnik v četrtem odstavku 5. člena plačilo za navedeno vrsto storitev izrecno veže na nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila in upravitelju priznava upravičenje, da si lahko glede na obseg, v katerem samostojno opravi administrativne storitve, to nadomestilo poviša.
ZFPPIPP člen 48, 48/1, 99, 101, 321, 321/2, 446, 446/2.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - načrt poteka stečajnega postopka - navodila sodišča upravitelju - redna poročila upravitelja
Glede na vsebino upraviteljevih pojasnil in poročil je sodišče prve stopnje po presoji višjega sodišča pravilno zaključilo, da upravitelj opravlja naloge v skladu s pravnomočno potrjenim načrtom stečajnega postopka, o opravljenih opravilih in pridobljenih informacijah pa redno poroča. Pritožba navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje konkretno ne izpodbija. Ne more pa pritožnik uspeti s pavšalnim očitkom, da določen del upraviteljevih opravil ostaja nedokumentiran, kar naj bi samo po sebi povzročalo netransparentnost in vzbujalo občutek, da odločitve upravitelja in sodišča temeljijo na dejstvih, ki niso dokumentirana. Še zlasti ne zato, ker pritožnik konkretno ne izpostavi nobene takšne okoliščine, ki bi kazala na to, da je stečajni upravitelj določen del komunikacije s stečajno upraviteljico E. E. zamolčal oziroma takšnega dejstva, ki bi vzbudilo dvom v zaključek sodišča prve stopnje, da je stečajni upravitelj o tej komunikaciji doslej redno in korektno poročal.
OZ člen 149, 179, 180. ZGD-1 člen 623, 623/10, 636, 636/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - izpostavljenost azbestu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - razbremenitev objektivne odgovornosti - višina odmerjene odškodnine - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode - ugovor pasivne legitimacije - izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe - odgovornost za obveznosti prenosne družbe - vpis v sodni register - nastanek škodnega dogodka
Po določbi prvega odstavka 636. člena v zvezi z desetim odstavkom 623. člena ZGD-1 so za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa izčlenitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so udeležene pri izčlenitvi (torej tudi prenosna družba), in sicer do višine vrednosti aktivnega premoženja. Za jamstvo po prvem odstavku 636 člena ZGD-1 je odločilno, ali je dejstvo, na katero se veže nastanek obveznosti, nastopilo pred vpisom izčlenitve v register ali ne. Ob tem velja poudariti, da pri odškodninskih obveznostih ni nujno, da je pred vpisom delitve škoda že nastala, ampak za odškodninsko obveznost zadošča, da je bilo uresničeno škodno dejstvo.
Azbest je nevarna snov, delo, pri katerem so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, pa je nevarna dejavnost.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - ogroženost otroka - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna preživnina - ogroženost otrokovega preživljanja - določitev višine preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - pridobitne zmožnosti staršev - višji dohodki enega od zakoncev - življenjski standard - zastopanje po odvetniku
Pri določitvi začasne preživnine se upošteva vsebinski kriterij zagotavljanja temeljnih otrokovih potreb, kar praviloma pomeni nižji življenjski standard otroka od tistega, ko starša za njegovo preživljanje prispevata prostovoljno ali na podlagi končne odločbe sodišča.
nepravdni postopek, ki se začne na predlog - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje večstanovanjske stavbe - upravnik stavbe v etažni lastnini - obvezna določitev upravnika - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - klet - sestavni del stanovanja - prodaja sestavnih delov stanovanja - samostojen predmet stvarnih pravic - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Po določbi drugega odstavka 3. člena SZ-1 sodijo med posamezne dele stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu pa lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov. Iz tretjega odstavka 4. člena SZ-1 ne izhaja, da so individualni prostori posamezni del. Individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom, so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega dela.