• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL Sklep PRp 83/2026
    19.2.2026
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091650
    ZP-1 člen 20a, 20a/2, 192a, 192a/4, 192a/7, 192a/8, 192a/9, 192a/10, 192b, 192č, 192č/5, 192č/5-1.
    globa za prekršek - nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - kršitev določb postopka - okoliščine konkretnega primera - sorazmernost ukrepa - zdravstvene težave - ustavitev postopka - izjava storilca - pravočasnost - poslabšanje zdravstvenega stanja
    Prvostopenjsko sodišče je storilčevo (sicer prepozno) izjavo po prejemu obvestila o uvedbi postopka za odreditev nadomestnega zapora štelo kot pravočasno, saj se je do navedb storilca v izjavi vsebinsko opredelilo.

    Čeprav je bilo sodišču prve stopnje znano, da ima storilec zdravstvene težave, ki bi jih nadomestni zapor lahko poslabšal (saj je to navedel v izjavi), ni postopalo po določbi desetega odstavka 192.a člena ZP-1. Le na podlagi tako dopolnjenega postopka bi lahko sodišče, upoštevajoč storilčeve navedbe v izjavi (ki jo je sodišče štelo kot pravočasno), presodilo, ali je nadomestni zapor v obravnavanem primeru glede na okoliščine obravnavanega primera (storilčevo zdravstveno stanje) sorazmeren in pravičen ukrep.

    Višje sodišče je, upoštevajoč storilčeve navedbe glede njegovega zdravstvenega stanja (ki jih je uveljavljal že v izjavi po prejemu obvestila, da so izpolnjeni pogoji za odreditev nadomestnega zapora), ki so nedvomno podprte s pritožbi priloženim zdravniškim potrdilom storilčeve zdravnice, A. A., dr. med. spec. psihiatrije iz zasebne specialistične ambulante, ugotovilo, da določitev nadomestnega zapora storilcu glede na okoliščine konkretnega primera ne bi bila sorazmeren in pravičen ukrep.
  • 362.
    VSL Sklep III Cp 1671/2025
    19.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090954
    ZPP člen 77, 78, 81, 206, 206/1, 206/1-3.
    prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dvom v procesno sposobnost stranke
    Stranka lahko samostojno opravlja procesna dejanja, če je procesno sposobna, sicer jo zastopa njen zakoniti zastopnik (77. in 78. člen ZPP). Kadar sodišče podvomi o procesni sposobnosti osebe, je dolžno to raziskati in v primeru, da oseba ni sposobna samostojno opravljati procesna dejanja, poskrbi za postavitev zakonitega zastopnika. Do odprave pomanjkljivosti se smejo opravljati samo neodložljiva pravdna dejanja (81. člen ZPP).
  • 363.
    VSL Sodba I Cpg 350/2025
    18.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00092672
    OZ člen 33, 112, 132, 168, 169, 239. ZPP člen 243.
    izgubljeni dobiček - navadna škoda - predpogodba - pozitivni pogodbeni interes - delo izvedenca - metoda izračuna - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin

    Sodna praksa in teorija za presojo spremenjenih okoliščin upošteva pravilo iz drugega in tretjega odstavka 112. člena OZ. Razveza zaradi spremenjenih okoliščin je poseben institut, ki odstopa od splošnega načela, da pogodbe držijo (pacta sunt servanda), zato so predpostavke za njegovo uveljavljanje strogo določene.

    Če je pogodba veljavna (pravilno sklenjena) in pride do nepravilnosti pri izpolnjevanju pogodbe, nastane pogodbi zvesti stranki škoda, ker pogodba ni pravilno izpolnjena. Ta je opredeljena kot pozitivni pogodbeni interes. To je premoženje, ki bi ga prizadeta stranka imela, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Če pa pogodba ni veljavna in obveznosti ne nastanejo, ima oškodovanec nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren, negativni pogodbeni interes oziroma interes zaupanja. To je premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi bila sklenila pogodbe.

    Po soglasnem mnenju sodne prakse in teorije pa se lahko zahtevka, ki sta usmerjena na pozitivni oziroma negativni interes, uporabljata le alternativno. Oškodovanec ju ne more kumulirati, razlog pa je v tem, da bo vsak ponudnik stroške priprave ponudbe pokril s pričakovanim dobičkom iz pogodbe. Če bi mu povrnili oboje, bi to vodilo v previsoko povrnitev škode.

  • 364.
    VSL Sklep III Cp 1352/2025
    18.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00091067
    ZPP člen 100, 100/1, 137, 154, 205, 205/1, 205/1-1. ZD člen 132.
    odločitev o stroških postopka - smrt stranke po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - smrt stranke med postopkom - zastopanje stranke po pooblaščencu - procesno učinkovanje pooblastilnega razmerja - nadaljevanje postopka z dedičem - sodelovanje v postopku - obrazložitev stroškovne odločitve
    V predmetnem postopku je imela toženka pooblaščenca, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je postopek nadaljevalo brez prekinitve. Pooblaščenec je po smrti pooblastiteljice ostal pooblaščenec njenih dedičev, in sicer vse do morebitnega preklica pooblastila (prvi odstavek 100. člena ZPP). Da sta dediča pooblaščencu pooblastilo kadarkoli preklicala, niti nista zatrjevala.

    Dediča sta vstopila na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu (132. člen ZD). Od tega trenutka dalje ju je zastopal zapustničin pooblaščenec, s čimer jima je bilo omogočeno sodelovanje v postopku ter ustrezna seznanitev z njegovim potekom, vključno z vsemi opravljenimi procesnimi dejanji, ki so bila podlaga za odmero višine pravdnih stroškov.
  • 365.
    VSL Sklep I Cp 388/2025
    18.2.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091069
    ZVEtL-1 člen 3, 42, 46. ZPP člen 185. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 42.
    delitev solastne nepremičnine - sprememba predloga v nepravdnem postopku - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravičeni predlagatelj - dokazovanje z izvedencem - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - namenska raba zemljišč - dogovor o uporabi
    Predlagatelja sta svoj predlog tekom postopka spremenila in namesto delitve nepremičnine predlagala ugotovitev pripadajočega zemljišča. Ni pomembno, da sta to storila šele po izdelavi strokovnega mnenja izvedenke urbanistične stroke. Za tak predlog sta predlagatelja legitimirana na podlagi 1. točke 46. člena ZVEtL-1.
  • 366.
    VSL Sodba II Cp 1560/2024
    18.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00091034
    ZPP člen 254, 254/3, 286, 286/3. OZ člen 965, 965/1.
    zdravniška napaka (medicinska napaka) - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba - povrnitev škode od zavarovalnice - povrnitev nepremoženjske škode - predpostavke odškodninske odgovornosti - kršitev pravil stroke - dokazno breme - izvedensko mnenje - pojasnilna dolžnost zdravnika - kršitev pojasnilne dolžnosti - zdravstveni zaplet (komplikacija) - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
    Strokovna napaka zdravnika oziroma zdravstvenega osebja je podana, kadar njihovo ravnanje ni v skladu z zahtevami zdravstvene doktrine v času škodnega dogodka. Medicinska napaka pomeni odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico poslabšanje zdravja. Ravnanje v nasprotju s pravili stroke pomeni kršitev pogodbe o zdravstvenih storitvah s strani zdravstvenega izvajalca. Gre za ključno predpostavko odškodninske odgovornosti za zdravniško napako, ki jo mora dokazati pacient oziroma oškodovanec.
  • 367.
    VSL Sklep II Cp 309/2026
    18.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00090946
    SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 426.
    motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - opustitev posesti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ustaljena sodna praksa - ustavna pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva
    Tožnik je izrecno opustil posest, ko je izjavil, da odhaja, in se izselil. Izjavljeno je nato brez izjeme potrdilo njegovo enoznačno, mesec in pol trajajoče ravnanje. Tožnik namreč po izselitvi ni niti poskusil vzpostaviti dejanske oblasti nad stanovanjem, temveč je sprejel dejstvo, da ima poslej takšno izključno oblast le njegova nekdanja partnerka. Da to sprejema, (ji) je nedvoumno pokazal, ko je slab mesec po izselitvi prosil za dovoljenje, da pride v hišo po svoje stvari, in nato v hišo s tem namenom vstopil, ko mu je ona to omogočila.
  • 368.
    VSL Sklep I Cpg 297/2025
    18.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LETALSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091507
    ZLet člen 95, 136, 136/4. OZ člen 275. ZPP člen 355.
    razveljavitev sodbe - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine - pravno relevantna dejstva - letalska nesreča - povrnitev stroškov - dolžnost povrnitve stroškov - zavezanec za plačilo stroškov - zakonitost cenikov - podlaga obveznosti - izpolnitev obveznosti - subrogacija po zakonu - prenehanje obveznosti
    Dejansko stanje je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je prišlo do izpolnitve s subrogacijo po zakonu na podlagi 275. člena OZ in je posledično pravica tožeče stranke zahtevati povrnitev stroškov od tožene stranke dejansko prenehala (in morebiti prešla na naročnika). Če je stroške intervencije res plačal naročnik, jih tožena stranka tožnici ni dolžna povrniti. Navedeno pa ne velja, če ima tožeča stranka kot upravljalec letališča obveznost, da naročniku plačane stroške povrne.
  • 369.
    VSL Sodba II Cpg 18/2026
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090801
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 340, 350, 350/2, 451, 452, 452/3, 453, 458, 458/1, 495. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 62, 62/2.
    prenehanje obveznosti - izpolnitev - delno plačilo - gospodarski spor majhne vrednosti - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nepopolna tožba - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - dejstva in dokazi - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - jasna in določna opredelitev pritožbenih razlogov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
    V sporih majhne vrednosti mora toženka vsa dejstva navesti že v odgovoru na tožbo (oziroma v odgovoru na dopolnitev tožbe, če spor izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine), v nadaljnji pripravljalni vlogi pa lahko odgovori le na navedbe tožnice iz njene pripravljalne vloge, s katero je odgovorila na toženkine navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstva in dokazi, navedeni v drugih vlogah, se ne upoštevajo. V sporu majhne vrednosti zato ni mogoče upoštevati dejstev, ki so nastala po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, čeprav vplivajo na obstoj terjatve. To velja tudi za (delna) plačila, opravljena po izteku roka za vložitev odgovora na tožbo (oziroma odgovora na dopolnitev tožbe) in pred iztekom rokov za pripravljalni vlogi. Ta dejstva lahko toženka uveljavlja z ugovorom v izvršilnem postopku, če bi ga tožnica predlagala tudi za že plačani del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

    Če se pritožbeni razlogi med seboj prekrivajo, je za pravilno opredelitev pritožbenega razloga odločilen ne le rezultat, temveč tudi zatrjevani vzrok napake. Le če sta oba dejanske narave, gre za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno uveljavljati.
  • 370.
    VSL Sklep I Ip 1421/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00091350
    ZIZ člen 21, 21/1, 53. ZGD-1 člen 513. URS člen 22.
    izvršilni naslov - naložitev obveznosti - ugotovitvena odločba - oblikovalna odločba - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost - načelo formalne legalitete - dajatvena tožba - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravica do enakega varstva pravic
    Drži sicer, da je lahko izvršilni naslov za izvršbo le listina dajatvene, ne pa tudi (z izjemo davčnih odločb) ugotovitvene (ali oblikovalne) narave. O tem ni dvoma. Ne drži pa, da sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, na katerem temelji predlog za izvršbo v obravnavani zadevi, ni dajatvena listina, oziroma da v njej ni dajatvenega povelja. Res sicer v izreku (I. točka) navedenega sklepa ni zapisano, da "mora oziroma je dolžan nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) predlagatelju (sedaj upnik) omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja)" v v nadaljevanju I. točke izreka sklepa navedene listine, temveč je nepravdno sodišče odločilo, da se predlagatelju (sedaj upnik) omogoči vpogled v konkretne listine. Vendar pa zgolj zaradi takšnega zapisa še ni mogoče šteti, da upnik zoper dolžnika nima listine dajatvene narave.

    Dikcija v sklepu I Ng 12/2025 z dne 27. 10. 2025, da se predlagatelju (sedaj upnik) "omogoči vpogled", lahko pomeni le to, da je nasprotni udeleženec (sedaj dolžnik) dolžan omogočiti vpogled (z možnostjo fotografiranja/kopiranja) predlagatelju (sedaj upnik), oziroma da navedeno nedenarno obveznost dolžnik mora izpolniti. Vse drugo je le stvar ubeseditve, ki pa na pravno naravo listine, ki je bila podlaga za vložitev predloga za izvršbo, v ničemer ne vpliva. Nenazadnje je nepravdno sodišče pri oblikovanju svojega izreka zgolj sledilo dikciji določbe 513. člena ZGD-1.
  • 371.
    VSL Sodba I Cpg 188/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00090892
    OZ člen 270, 270/1. ZPP člen 7, 212, 286, 319, 337, 337/1.
    prenehanje obveznosti - delno plačilo - razpravno načelo - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - časovne meje pravnomočnosti - pritožbene novote - izpolnitev obveznosti
    Delno plačilo dolga sicer povzroči delno neutemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na celotni dolg, saj obveznost z izpolnitvijo preneha. Vendar sodišče v pravdnem postopku odloča na podlagi razpravnega načela, ki strankam nalaga, da same priskrbijo procesno gradivo za svoje zahtevke oziroma ugovore. Stranka lahko načeloma to stori zgolj do prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje (tudi še v pritožbi) pa le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti prej, in če se gradivo nanaša na dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (saj se na ta trenutek navezujejo časovne meje pravnomočnosti).
  • 372.
    VSL Sklep I Ip 1410/2025
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091357
    ZIZ člen 15, 41, 41/7, 61, 62, 62/2. ZPP člen 47, 47/1, 69, 69/1, 481, 481/1, 481/1-1, 481/1-2, 481/1-3, 482, 482/2.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravdni postopek - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dogovorjena krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - gospodarski spor - javni sklad - listina - sporazum o krajevni pristojnosti - določna označba listine - stalno prebivališče toženca - stvarna pristojnost - izključna krajevna pristojnost
    Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče. Stranki pa se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti. Prav tako se lahko na sklenjeni sporazum sklicuje tudi dolžnik v ugovoru.

    Upnik je organiziran v pravno organizacijski obliki javnega sklada, ki ne spada med osebe, za katere veljajo pravila o gospodarskih sporih po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP. Zato personalnega kriterija za sojenje po določbah ZPP o gospodarskih sporih ne izpolnjuje. Po drugem odstavku 482. člena ZPP veljajo pravila v postopku v gospodarskih sporih tudi v sporih med osebami iz 481. člena in 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena ter državnimi organi in organizacijami z javnimi pooblastili, kadar te nastopajo v pravdi kot stranke na podlagi posebnega zakona.
  • 373.
    VSL Sklep I Cpg 292/2024
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091249
    ZPP člen 286a, 286a/4, 286a/5.
    prekluzija - novi dokazi - rok za vložitev pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - dokaz z izvedencem - potreba po postavitvi izvedenca
    Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo.

    Zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka.
  • 374.
    VSL Sodba I Cpg 525/2025
    17.2.2026
    PRAVO DRUŽB - ODŠKODNINSKO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00091392
    ZFPPIPP člen 35, 42, 42/2, 44, 44/1. ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/8, 55/8-3, 55/8-4.
    odškodninska odgovornost poslovodstva - nastanek škode - višina škode - omejitev višine odškodnine - kriteriji za velikost družbe

    Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi protipravnih dejanj poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku. Ob upoštevanju omejitev odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP bo v večini položajev zadoščal dokaz, da je skupni znesek domnevane škode najmanj enak znesku teh omejitev.

  • 375.
    VSL Sklep IV Cp 1992/2025
    17.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00091280
    DZ člen 189, 190, 196. ZNP-1 člen 29.
    določitev višine preživnine - preživnina za otroka - zmožnost preživninskega zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - otroški dodatek - pravica do izjave - pravočasne trditve
    Stroški, ki jih specificirajo stranke, sicer nudijo sodišču oporo pri odločitvi, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar je kljub temu treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti. V odločitev o obveznem preživninskem bremenu namreč sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo.

    Pri preživninski obveznosti ne gre le za tiste zmožnosti, ki jih ima zavezanec na podlagi svojih rednih dohodkov, temveč tudi za tiste, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
  • 376.
    VSL Sklep II Ip 166/2026
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00091352
    ZPP člen 142, 142/2, 142/3. ZIZ člen 44, 45.
    vročitev sklepa o izvršbi - fikcija vročitve - hišni predalčnik
    Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne pride, se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka. Po poteku tega roka je pisanje le puščeno v hišnem predalčniku, s čimer se zagotavlja večja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub opisanemu načinu vročitve res seznanil s pisanjem.
  • 377.
    VSL Sklep I Ip 1400/2025
    17.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00091381
    ZIZ člen 20a, 71. SPZ člen 142, 142/2, 154, 154/1, 154/3.
    izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - ugovor zoper sklep o izvršbi - hipotekarni dolžnik - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - predlog za prekinitev postopka - predlog za odlog izvršbe
    Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa. Obveznost iz prodajne pogodbe do glavnega dolžnika ne predstavlja iste terjatve, kot je terjatev hipotekarnega upnika do glavnega dolžnika. Ker ugotavljanje materialnopravnega prenehanja hipoteke v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnice nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Predlog za odlog izvršbe v predlogu za prekinitev izvršbe ni zajet.
  • 378.
    VSL Sklep Cst 29/2026
    17.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00090754
    ZPP člen 243.
    dokazovanje z izvedencem - informativni dokaz - dejanska trditvena in dokazna podlaga - primeren dokaz - dolžnost izvajanja dokazov - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - pogodbena kazen - kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni - pobot - domneva insolventnosti - likvidnost premoženja - vrednost zalog - enako varstvo pravic
    Izjema od načelne prepovedi informativnih dokazov je lahko podana, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Od strank ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od njih pričakuje, vendar v konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Da bi izvedenec lahko preveril stanje, obseg in vrednost zalog, bi moral dolžnik voditi preverljivo evidenco zalog in prodanega blaga, ki bi se ujemala z blagajniškim poslovanjem oziroma vsakodnevnim prometom v poslovalnici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik take evidence nima ali pa je ne želi predložiti, česar pritožba ne izpodbija. Dokaz z izvedencem tega ne more nadomestiti.
  • 379.
    VSL Sodba II Cp 181/2025
    16.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00091335
    OZ člen 120.
    splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic zaradi alkoholiziranosti - izključitev zavarovalnega kritja - domneva alkoholiziranosti - preizkus alkoholiziranosti voznika - izmikanje preiskavi - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - kasko zavarovanje vozila - prostovoljno zavarovanje pred odgovornostjo - prometna nesreča
    Besedilo splošnih pogojev je dovolj jasno, da je tožnik lahko vedel, da se preizkusu alkoholiziranosti ne sme izogniti, če želi ohraniti pravico do povračila škode.

    Vse ugotovljene okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča utrjujejo sklep o tem, da se je tožnik odločil, da ne bo poklical policije, čeprav je za to imel možnost, z namenom, da se izogne preizkusu alkoholiziranosti, kar vodi k domnevi o njegovi alkoholiziranosti.
  • 380.
    VSL Sklep IV Cp 218/2026
    16.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091059
    DZ člen 7, 7/4, 96, 138, 138/3, 162, 183, 191, 196, 199. ZNP-1 člen 85, 85/2, 103, 103/2, 105, 105/2.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - razmerja med starši in otroki - določitev stikov - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - določitev preživnine - vložitev tožbe - vložitev predloga - začetek teka preživnine - potrebe otroka - zmožnosti zavezanca
    V največjo korist otroka je, če se določila 196. člena DZ, da se preživnina lahko zahteva od dneva vložitve tožbe ali predloga, ne tolmači zgolj ozko jezikovno in formalistično.
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>