izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sredstvo in predmet izvršbe - sodni depozit - predujem
V obravnavani zadevi upnik sicer trdi, da je predujem na računu BS za sodne depozite dolžnikovo premoženje, vendar pa upnik za poseg na to premoženje ni izbral ustreznega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da so sredstva, na katera meri upnik, na prehodnem podračunu sodnih depozitov, katerega imetnik je sodišče in ne dolžnik.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist
Obsojeni je naslovnik naloge, da uskladi obveznosti iz rednega dela z delom v splošno korist, kar res terja večji angažma, vendar upravičeno: delo v splošno korist ne pomeni odpustka izrečene zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje, pač pa le njegov za obsojenca ugodnejši nadomestek, katerega pa mora obsojeni, z resnim pristopom, tudi na račun večjih lastnih aktivnosti, šele upravičiti.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - pravna opredelitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Poudariti gre, da so tako otroci kot starši, v družinski skupnosti, glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika, izenačeni in ne v podrejenem odnosu. To je poudarilo tudi Vrhovno sodišče, ki je izpostavilo, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 191. členu KZ-1 prav za zaščito pred nasiljem v specifični skupnosti, med katerimi so med člani različne vezi in odnosi, ki so ekonomsko, psihološko, biološko pogojeni in jih določa ne le pravo ampak tudi tradicija in ožje družbeno okolje, pri nasilju v družini pa gre praviloma za šibkejše člane, to je ženske ali otroke. Prav tako je Vrhovno sodišče spravljanje v podrejen položaj opredelilo kot položaj, ko storilec pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, iz česar izhaja, da pri spravljanju v podrejen položaj ne gre za običajno naravno podrejenost otrok staršem.
predlog za omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zapuščinski postopek, če ni premoženja
Vsebinske razlike med tem, da se predlog za omejitev dedovanja, ki ga poda upravičenec, zavrne ali pa, da se mu ne ugodi, ni. V obeh primerih je formalno, jezikovno videti, (kot) da je bilo o predlogu meritorno, torej vsebinsko odločeno.
Prvostopenjsko sodišče ima v osnovi seveda prav, da če premoženja ni, ni niti njegovega dedovanja, in če dedovanja ni, ne more biti njegove omejitve. To je logično. Vendar pa obstaja možnost, da se nekoč v prihodnje še najde premoženje, ki bi pripadlo zapustniku. Pritožničina bojazen, da bi zaradi današnje (pravnomočne) zavrnitve njenega predloga (oz. ne-ugoditve slednjemu, kar je kot rečeno, isto) ostala brez možnosti njegove vsebinske obravnave kdaj kasneje, ko bi se premoženje morda našlo, je zato utemeljena. Njen predlog vsebinsko morda ni neutemeljen, le da je za sedaj brezpredmeten, o njem še ni možno oz. potrebno odločati.
zapuščinski postopek - stroški zapuščinskega postopka - skupni stroški postopka - cenitev zapustnikovega premoženja - sodelovanje izvedenca - delitev stroškov - okoliščine konkretnega primera - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - omejitev dedovanja - prevzem premoženja s strani upnika - delna odpoved zahtevku
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo stroške deliti glede na upnici dejansko izročen znesek 326,76 EUR. Upnica se je namreč odpovedala omejitvi dedovanja na vsem preostalem premoženju (prvi odstavek 129. člena ZD). Če tega ne bi storila, bi tudi del preostale zapuščine, ki bi ustrezal preostali vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, postal lastnina upnice (prvi odstavek 128. člena ZD). Izračun glede višine plačila stroškov, kot ga je opravilo sodišče, je zato pravilen.
ZP-1 člen 65a, 66, 66/3, 145, 145/3, 155, 155/2, 163, 163/8, 168. ZKP člen 93, 93/2.
druga odločba - stroški postopka o prekršku - predlog za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - klavzula o pravnomočnosti - jezikovna razlaga zakona
Ker tudi ZP-1 ne zapoveduje, da bi se upravičenec do zahtevka za odmero stroškov postopka moral sam z vpogledom v spis prepričati o nastopu pravnomočnosti odločbe in prav tako ne določa pravila, po katerem bi sodišče ali prekrškovni organ moral upravičenca obveščati o nastopu pravnomočnosti oziroma mu ponovno vročiti pravnomočno odločbo, je upravičenec postavljen v pravno negotov položaj in je le od njegovih poizvedovalnih aktivnosti odvisno, ali bo zahtevek uspel podati pravočasno ali ne.
ZPP člen 181, 181/3, 182, 182/2, 184, 185, 186, 187, 480, 482, 482/1, 482/1-1, 496. ZGD-1 člen 263.
postopek v gospodarskih sporih - pravila postopka v gospodarskih sporih - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek
Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (drugi odstavek 182. člena ZPP). Pri tem ni pravno pomembno, ali bi v konkretnem primeru prišle v poštev posamezne specialne določbe določene vrste postopka in katere. Bistveno je, ali so za vse kumulirane zahtevke predpisani postopki iste vrste. Če niso, takšno združevanje zahtevkov ni dovoljeno.
Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka po tretjem odstavku 181. člena ZPP predstavlja primer privilegirane spremembe tožbe, za kakršno po 186. členu ZPP ni potrebna privolitev tožene stranke.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.
Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.
ZD člen 67, 67/1, 67/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neveljavnost oporoke - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - priče pri oporoki - relativna nesposobnost biti oporočna priča - oporočni dedič - zakoniti dedič
Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve - pogoji za začasno odredbo - razlogi za začasno odredbo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda
Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.
Sodišče je zaključilo, da je soposest stanovanja potekala na način, da je toženec o svojem nameravanem prihodu obvestil tožnico, ki je njegovo voljo spoštovala. Gre torej za način souporabe stanovanja in se obvestilo o uporabi nanaša na samo vsebino posesti, tožnica pa ima pravico do varstva soposesti na način in v obliki kot jo je imela pred motilnim ravnanjem. Zato je odločitev sodišča o vzpostavitvi v prejšnje stanje tudi v tem delu pravilna.
rubež in prenos terjatve - prenos terjatve namesto plačila - presoja obstoja terjatve
Izvršilno sodišče se v primeru dovolitve izvršbe z rubežem terjatve ni upravičeno spuščati v vsebinsko presojo obstoja zarubljene terjatve. Niti s sklepom o rubežu terjatve niti s sklepom o njenem prenosu o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika ni vsebinsko odločeno, saj to ni namen postopka izvršbe z rubežem in prenosom terjatve. Rubež in prenos terjatve v izvršilnem postopku namreč predstavlja zgolj sredstvo izvršbe, od uspeha katerega je odvisno, ali bo upnik z njim poplačan.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
sklep o dedovanju - vračunanje daril dedičev - zahtevek za izločitev iz zapuščine - izjava dediča - pritožbeni postopek - pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - delitev solastnine - darilna pogodba - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
evropski nalog za izvršbo - pogoji za izdajo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - nesporni zahtevek
Predpostavka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi je, da gre za nesporen zahtevek. Uredba namreč tako po naslovu kot tudi po vsebini izrecno in jasno velja le za nesporne zahtevke. Po prvem odstavku 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00086834
ZUreP-2 člen 206, 206/3, 206/3-3, 207, 207/6. ZPP člen 24, 24/3. OZ člen 190.
razlastitev nepremičnine - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - razlastitev s plačilom odškodnine - višina odškodnine - oblike odškodnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - verzijski zahtevek
Oblike odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jih je skladno s šestim odstavkom 207. člena ZUreP-2 mogoče zahtevati v nepravdnem postopku, določa 206. člen ZUreP-2. Ta v 3. točki tretjega odstavka med oblike odškodnine zaradi razlastitve uvršča tudi nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Določba bi bila uporabljiva, če bi tožnica kumulativno izpolnjevala dva pogoja - morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost.
V sodni praksi VSRS ni zaslediti stališča, za kakršnega se zavzema tožnica, da bi odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi razlastitve po ZUreP-2 pripadala tudi fizičnim osebam, ki na razlaščeni nepremičnini niso opravljale poslovne dejavnosti. Upoštevaje izpostavljeno zakonsko podlago in sodno prakso VSRS, takšnim razlaščencem ne pripada odškodnina iz obravnavanega naslova.
Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.
Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.