CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013673
ZPP člen 335, 337, 337/1, 343, 343/3, 451, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 125, 125/1, 239, 239/1, 299, 299/1, 378, 378/1, 587. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
postopek v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustna pritožbena novota - gola pritožba - najemna pogodba - grob - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - najemnina - zamuda dolžnika - zakonite zamudne obresti - ugovor delne izpolnitve - ugovori v izvršilnem postopku
Pritožnik s pritožbenimi navedbami o dne 26. 10. 2017 izvedenem plačilu 103,92 EUR podaja ugovor (delne) izpolnitve, ki bi, če bi bil podan pravočasno, lahko imel za posledico ukinitev oziroma prenehanje tožnikove pravice terjati plačilo. Vendar s takim ugovorom v tem postopku ne more uspeti. Pritožbeno sodišče ga namreč ne more upoštevati iz dveh razlogov. Prvič zato, ker na ta način pritožnik izpodbija dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. To pa v sporu majhne vrednosti, kakršen je obravnavani, ni dovoljeni pritožbeni razlog. Drugič zato, ker bi ga moral toženec za uspeh v pravdi navajati že pred sodiščem prve stopnje.
Fikcija umika predloga za izdajo začasne odredbe in ustavitev postopka zavarovanja je nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse oziroma pri zapisu sklicne številke na plačilnem nalogu.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pozivni sklep - predložitev podatkov - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - vsebinsko konkretiziran poziv - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Neutemeljeno je grajanje sodišča prve stopnje, da v pozivnem sklepu ni zahtevalo konkretnih podatkov. Ta sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo 20. 4. 2018, je povsem konkreten. O pravu pa sodišče strank ni dolžno niti ne sme poučevati do te mere, da s svojimi zahtevki uspejo.
ZKP člen 148, 148/4. ZNPPol člen 4. KZ-1 člen 186.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - izločitev dokazov - predkazenski postopek - pregled vozila - procesna jamstva - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk o pravicah osumljenca - dolžnost varovanja tajnosti podatkov
Sodišče prve stopnje bi moralo pred svojo odločitvijo, da je bil kršen privilegij zoper samooobtožbo, ugotoviti, s katerimi podatki je razpolagal kriminalist, ki je naročil zaustavitev vozila in na podlagi tega zaključiti, ali so v trenutku zaustavitve vozila obstajali utemeljeni razlogi za sum, da osumljeni izvršuje kaznivo dejanje pod 186. členu KZ-1.
Policisti so ob vizualnem pregledu vozila, za sopotnikovim sedežem opazili PVC vrečko, v kateri je bilo pet paketov, ki so bili v črnih vrečkah, za katere je osumljeni pojasnil, da so to proteini z okusom kave. Pri nadaljnjem vizualnem pregledu zadnjega dela vozila so opazili spremembo originalnega stanja naslonjala zadnjega sedeža in sicer se je med sedežem in oblazinjenim delom blatnika nahajala jeklena žica. Ob osumljenčevem potegu jeklene žice se je naslonjalo zadnjega sedeža podrlo, zato so opazili PVC vrečko z neznano vsebino. Ker so obstajali utemeljeni razlogi za sum, da gre za prepovedano drogo heroin, so predmete zasegli. Pravna podlaga za takšno postopanje policistov Specializirane enote za nadzor državne meje je v določbi 4. člena ZNPPol, po kateri med drugim med naloge policije spadajo tudi preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in odkrivanje ter prijemanje storilcev kaznivih dejanj.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - oprostilna kazenska sodba - generalna klavzula - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Le pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo pomeni oviro za odpust obveznosti, vendar pa je sodišče prve stopnje (ne glede na oprostilno sodbo) pravilno presojalo tudi, ali je morda upnikov ugovor utemeljen na generalni klavzuli, ta pa opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, ki je v nasprotju z namenom odpusta.
postopek v sporu majhne vrednosti - pisno izvedena pravdna dejanja - narok v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave - identično dejansko stanje
Če sodišče v sporih majhne vrednosti ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalnih vlogah ni zahtevala, lahko odloči brez razpisa naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00013503
ZST-1 člen 14, 14/1, 14/2. ZSVarPre člen 8.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - več zavezancev za plačilo sodne takse - taksna obveznost dveh ali več oseb - plačilo sodne takse v celoti - delno plačilo sodne takse - materialno sosporništvo na aktivni strani - aktivno formalno sosporništvo - oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - procesno dejanje - veljavnost sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks - osebna veljavnost - osnovni znesek minimalnega dohodka
Sklep o oprostitvi, odlogu oz. obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Če izroči vlogo več oseb skupaj ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.
Tožniki so soupravičenci in sozavezanci iz istega materialnopravnega razmerja, glede katerega zahtevajo ugotovitev ničnosti. Gre za materialne sospornike, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je o oprostitvi plačila sodne takse tretje toženke odločilo glede na celotno višino sodne takse, pravilno, prav tako odločitev, da mora v neoproščenem delu sodno takso poravnati.
ZPP člen 108, 108/4, 139b, 139b/4, 142, 142/2, 212. ZST-1 člen 12.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - sprememba naslova stranke - vročanje sodnih pisanj - navadna vročitev - poštni predal - vročanje v poštni predal - vročilnica - fikcija vročitve - zavrženje predloga - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - blokada računa
Za pozivni sklep na dopolnitev predloga iz 12. člena ZST-1 ne velja določba 142. člena ZPP, ki ureja postopanje ob osebni vročitvi.
Iz navedbe tožene stranke, da je njen edini poslovni račun blokiran, ni mogoče s prepričanjem ugotoviti, da nima niti toliko denarnih sredstev, oziroma da jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja njene dejavnosti. Iz te navedbe izhaja le, da nima denarnih sredstev na transakcijskem računu, kar pa ne pomeni, da jih sploh nima. To pa ob pomanjkanju navedb o ostalih okoliščinah slabega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja ne zadostuje za ugoditev njenemu predlogu.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje nepopolne vloge
Pritožnikova vloga je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje opozarjala na spremenjene okoliščine in povečane pritožnikove življenjske stroške zaradi pogojnega odpusta. Podatkov in izjav, zahtevanih v 12. in 12.a členu ZST-1, v njej ni bilo. Zato ga je sodišče pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge. Povzelo je relevantne zakonske določbe o tem, kaj vse mora vloga vsebovati. S tem je bilo pritožniku pojasnjeno, kako mora vlogo dopolniti. Hkrati je bil obveščen na posledice, če v postavljenem roku ne bo upošteval navodil sodišča. Ker se na pozivni sklep ni odzval z dopolnitvijo vloge, česar pritožnik ne graja, je ocena in ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov predlog ostal nepoln in neprimeren za obravnavo, pravilna.
ZPP člen 245, 245/2, 245/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 44.
dokazovanje z izvedencem - strokovna institucija kot izvedenec - stroški izvedenskega dela - pravica do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo, izvedenca ali tolmača
Po določilu 44. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ima izvedenec, ki je zaposlen, na podlagi potrdila sodišča pravico do nadomestila plače za čas, ki ga zaradi opravljanja izvedenskega oziroma cenilskega dela porabi za udeležbo na glavni obravnavi. Delodajalec to nadomestilo plače izplača, sodišče pa nato delodajalcu povrne znesek, ki ustreza višini nadomestila plače na podlagi pisnega obračuna s priloženimi obračuni o višini plače izvedenca in o izplačanem nadomestilu.
ugovor prenehanja terjatve zaradi pobotanja - verižni pobot - vtoževana terjatev - vrstni red vračunavanja - izjava o vračunavanju - obvestilo upniku
Dokument „Specifikacija zapiranja faktur na dan 7. 4. 2015“ ne pomeni izjave v smislu prvega odstavka 287. člena OZ. Ni namreč dovolj le, da dolžnik tako izjavo poda (v svojih knjigovodskih listinah, kar predstavlja prej omenjena specifikacija), temveč jo mora tudi sporočiti upniku. Tega pa toženka ni niti trdila, niti izkazala. In v tem smislu je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da ni razvidno, komu je ta specifikacija sploh namenjena (poleg tega da nima ne glave, ne datuma sestave, niti ni jasno razvidno, kdo ga je sestavil), in da morala toženka to izjavo predložiti hkrati s podpisanim predlogom večstranskega pobota.
že pravnomočno razsojena stvar - ponovna odmera - izvedenina - ponovna odločitev o isti stvari - odredba sodišča - izvedba prehodnega postopka
Sodišče prve stopnje je odločilo o že pravnomočno dosojenem izgubljenem zaslužku izvedenca in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Točka II. izpodbijanega sklepa služi le izvedbi pravnomočne odločitve o plačilu izgubljenega zaslužka izvedencu. Dejansko gre za odredbo sodišča, zoper te pa stranke postopka nimajo pravnega sredstva.
otrokova korist - stiki očeta z otrokom - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - izvrševanje stikov z otrokom
Ne glede na to, da nasprotni udeleženec prestaja kazen zapora, uprava zapora z odločitvijo o tem, da zaradi kadrovske podhranjenosti ne vozi več zapornikov na izvrševanje stikov izven zapora (na CSD ali dom), ne more samovoljno preprečiti stika zapornika z otrokom. Na ta način temeljito poseže v zagotavljanje koristi otrok obsojencev in obsojenk, v roditeljsko pravico in pravno nedopustno ne upošteva obstoječe pravnomočne sodne odločbe. Otroci zapornikov so posebej ranljiva skupina otrok, ki mora biti deležna posebne zaščite in pomoči. Stik otroka z zaprtim staršem je nedvomno pomemben zaradi ohranjanja družinskih vezi in zdravega razvoja otroka.
Tudi upravni organi (Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij) morajo pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katerih življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo razlike plače - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - nadomestilo plače
Tožnik za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu uveljavlja od tožene stranke razliko v plači kot pravico, vezano na obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki, čeprav je bil v tem obdobju na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Ker sodišče prve stopnje tožniku za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu pravilno ni priznalo delovnega razmerja pri toženi stranki (delavec ne more biti hkrati v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih za polni delovni čas), mu tudi razlika v plači za navedeno obdobje, ki naj bi mu jo obračunala in izplačala tožena stranka, ne pripada.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - isti razlog
Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00013583
ZPND člen 19.
preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - preuranjen predlog
Ukrep prepovedi zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na razdalji manj kot 200 metrov ne velja več, zato je predlog za njegovo podaljšanje brezpredmeten.
Ukrep prepovedi nasprotnemu udeležencu vzpostaviti vsakršno srečanje pa še velja, zato je predlog za njegovo podaljšanje preuranjen. Ni mogoče oceniti, ali je izrečeni ukrep zalegel oz. ali bo po oktobru tega leta še potreben in če, kakšen.
Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihovo vzpostavitev, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli.
predaja drugi državi članici - evropski nalog za prijetje in predajo
Predvsem pa, kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, legitimno zavzemanje sodstva v Republiki Poljski za ohranitev njihovega neodvisnega položaja v odnosu do zakonodajne in izvršilne oblasti, nikakor ni dopustno razlagati v smeri, da bi to v povsem konkretnih primerih kazenskih postopkov zoper domnevne storilce kaznivih dejanj pomenilo tudi nezaupanje v materialnopravno neodvisnost sodnega odločanja poljskih sodišč, ali kakorkoli vzbujalo dvom v poštenost sojenja.
vročanje - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 11. 7. 2017 je bil toženi stranki vročen 28. 7. 2017. Naslednji dan je začel teči 15 dnevni rok iz 34. člena ZST-1 za plačilo sodne takse oziroma vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je tožena stranka šele dne 14. 5. 2018 vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sodišče ugotovilo, da je prepozen in ga posledično zavrglo.
ocena delovne uspešnosti - preizkus ocene dela - sodno varstvo
V konkretnem primeru je bil tožnik s svojo oceno seznanjen 27. 1. 2016 in zoper njo ni v roku 8 delovnih dni zahteval preizkusa pred komisijo (prvi odstavek 17.a člena ZSPJS). Zato je le-ta postala dokončna in pravnomočna in tudi v tem delovnem sporu ne more uveljavljati, da je bil za leto 2015 napačno ocenjen. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek iz tega razloga pravilno zavrnilo, saj tožnik ni izpolnil procesnih predpostavk.
postopek prisilne likvidacije - ustavitev postopka - začetek stečajnega postopka - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - začetek stečajnega postopka na predlog upravitelja - položaj in pristojnosti upravitelja - upravitelj kot zastopnik dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - insolventnost dolžnika - domneva insolventnosti - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - družbenik dolžnika - edini družbenik - domneva trajnejše nelikvidnosti - domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti - prezadolženost - bilanca stanja - povečanje vrednosti premoženja - obrazloženost sklepa
Stečajni upravitelj je, kot izhaja iz 97. člena ZFPPIPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku prisilne likvidacije, zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Kadar dolžnik predlaga začetek stečajnega postopka velja, če se nekdo kaže drugače, da je insolventen (prvi odstavek 234. člena ZFPPIPP). Zato lahko v takem primeru skladno z določilom četrtega odstavka istega člena domnevo insolventnosti dolžnika izpodbija le družbenik. V tem primeru je on tisti, ki mora dokazati, da dolžnik ni insolventen.
V dokaz, da dolžnik ni prezadolžen, je predložil bilanco stanja na dan 28. 2. 2018 in na dan 14. 3. 2018, iz katerih naj bi izhajalo, da je na dan 28. 2. 2018 in na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka kapital stečajnega dolžnika znašal 23.076,00 EUR. Ker pa je ob koncu leta 2017, kot je razvidno iz bilance stanja za leto 2016, družba imela negativni kapital v višini 522.164,32 EUR, pritožnik pa ni niti utemeljil niti dokazal, na kakšen način je odpravil prezadolženost, ni izpodbil niti domneve iz 2. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Nove bilance stanja, ki jih je družbenik dolžnika priložil k pritožbi, ne zadoščajo za zaključek, da se je vrednost njegovega premoženja ob tem, ko prezadolženosti, razvidni iz bilanci stanja za leto 2016, ni nasprotoval, do te mere zvišala, da ni več insolventen.