CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00013597
ZPP člen 155, 155/1, 254, 254/3.
denarna odškodnina zaradi razlastitve - razlastitev nepremičnine - izbira metode cenitve - metoda za oceno višine odškodnine - določitev višine odškodnine - namembnost zemljišča ob razlastitvi - potrebni stroški - imenovanje novega izvedenca - dokazni predlog z novim izvedencem - prosta izbira odvetnika - sedež odvetnika izven kraja sodišča - svobodna izbira odvetnika
Dokazovanje z drugim izvedencem ali cenilcem se ponovi takrat, ko nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, ki se ga ne da odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Potni stroški odvetnice brez dvoma sodijo med potrebne izdatke, čeprav ima svojo pisarno izven območja sodišča, pri katerem je tekel postopek. Prvenstveno je treba upoštevati strankino pravico do proste izbire odvetnika, ob dejstvu, da pooblastitelju ni mogoče očitati, da je to pravico zlorabil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016837
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 154/3.
odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - stroški postopka - uspeh pravdnih strank - sklep o stroških - stroški odgovora na pritožbo - potrebni stroški
Pritožnica v pritožbi povzema le bolečine, ki jih je tožnik trpel neposredno po poškodbi, zanemari pa dejstvo, da so mu v posledici poškodbe rame ostale trajne bolečine.
Za ugotovitev trajnih omejitev in odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pomembno, da se je tožnik pred škodnim dogodkom ukvarjal s športnimi aktivnostmi; da bo pri izvajanju športnih aktivnosti in gospodinjskih opravil, ki terjajo dvige rok nad nivo ramen, trajno oviran ter da zaradi tega duševno trpi. Vsa navedena dejstva so dokazana, pri čemer ni pomembno, ali se je tožnik pred nezgodo ukvarjal z vsako od zgoraj omenjenih in primeroma naštetih športnih aktivnosti ter ali je med zaslišanjem omenil prav vsako od njih.
Sodišče je tožniku priznalo stroške enega odgovora na pritožbo. Pritožbi sta mu bili namreč vročeni istočasno, tožena stranka pa je sklep o stroških izpodbijala zgolj iz razlogov, zaradi katerih je izpodbijala odločitev o glavni stvari, zato ni imel nobenega utemeljenega razloga za vložitev dveh ločenih odgovorov na pritožbi.
Upnik mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To je upnik storil in v odgovoru na ugovor dokazal notifikacijo dolžniku o prehodu terjatve na novega upnika.
odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi smrti bližnjega - višina denarne odškodnine - medsebojna čustvena navezanost
Ni nujno, pa vendar načeloma velja, da izguba mladoletnega otroka upravičuje višjo odškodnino od izgube (že) odraslega potomca. Obratno sorazmerje v izhodišču velja tudi glede starosti oškodovanca (starša); starejši kot je, nižja je odškodnina. Za duševne bolečine zaradi smrti otroka v mlajših srednjih letih sodna praksa priznava odškodnino med 15 in 18 povprečnimi neto mesečnimi plačami.
Po oceni pritožbenega sodišča bi sicer zunajobravnavni senat, glede na dejstvo, da je odločal o ugovoru zoper obtožnico, moral sprejeto odločitev opreti oziroma utemeljiti z določbo drugega odstavka 277. člena ZKP, saj lahko po določilih 352. člena ZKP zavrže obtožnico le sodeči senat med glavno obravnavo oziroma po njej. V taki oziroma obravnavani procesni situaciji je zato za presojo dovoljenosti pritožbe in upravičencev do pritožbe zoper odločbo zunajobravnavnega senata potrebno uporabiti določbo 283. člena ZKP in ne splošno določbo 399. člena ZKP glede pritožbe zoper sklep.
Prvi odstavek 283. člena ZKP določa, da se zoper odločbo senata iz 277. člena tega zakona lahko pritožita tožilec in oškodovanec. Obdolženec torej ni naveden med upravičenci do pritožbe, ker praviloma nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper tak sklep. Le povsem izjemoma bi lahko obdolženec imel pravni interes, da s pritožbo doseže drugačno, zanj še ugodnejšo odločitev, npr. ustavitev kazenskega postopka, namesto zavrženja obtožnega akta.
Kot izhaja iz poročil izvršitelja z dne 12. 5. 2017 v spisu, je njegov pomočnik 11. 5. 2017 med 16.20 in 16.35 uro poskusil opraviti rubež na sedežu prvega dolžnika v C. in ugotovil, da je na naslovu neznan. Glede na dovoljeno izvršbo zoper solidarna dolžnika, je pomočnik izvršitelja utemeljeno poskusil opraviti rubež na naslovu drugega dolžnika. Za to ni potreboval upnikovega predloga za opravo ponovnega rubeža, kot je zmotno razlogovalo sodišče prve stopnje, saj ni šlo za ponovni rubež, ampak za prvi rubež pri drugem dolžniku, predlog pa je bil zajet v dovolitvi izvršbe. Neracionalno bi bilo, če bi za tisti dan zaključil z opravo izvršilnih dejanj in čakal na navodila upnika kje naj opravi rubež pri prvem dolžniku (II. točka izreka sklepa).
V tem primeru gre za opravo dveh rubežev, ki sta se opravljala na različnih krajih za dva različna dolžnika. Zato so bili stroški dveh poskusov rubežev potrebni za izvršbo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014589
ZDR člen 184, 200, 200/1.. OZ člen 131, 149, 153, 153/3, 171, 171/1.. ZPIZ-1 člen 101, 101/1, 387, 387/1, 387/1-1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - odločba ZPIZ - invalidnost - ustrezno delovno mesto - ravnanje oškodovanca - soprispevek
V primeru, če delodajalec delavcu kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti ne zagotovi opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, krši 1. točko 200. člena ZDR in prvi odstavek 101. člena ZPIZ-1, ki mu takšno ravnanje nalagajo, posledično se ne more nikoli v celoti razbremeniti odgovornosti za škodo, ki delavcu nastane pri opravljanju neustreznega dela.
Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil škodni dogodek posledica izključno ravnanja tožnika (nedovoljenega posega v stroj na način, da je pri menjavi kolutov z dolgim delom ključa pritisnil na vrteče se polirne kolute), ki ga tožena stranka ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Vendar pa so ugotovitve, na katerih je sodišče prve stopnje utemeljilo ta zaključek, pomembne za presojo tožnikovega soprispevka k nastali škodi.
spor o pristojnosti - odvetnik kot pravdna stranka - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo
V obravnavanem primeru gre za pravdo med tožečo stranko kot odvetnikom iz opravljanja njegove odvetniške dejavnosti in toženo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom. Odvetnik nima statusa podjetnika. Če svojega poklica ne opravlja v odvetniški družbi, ga opravlja kot zasebnik, kot tak pa ni oseba, za katero se v postopku uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
Kdaj je mogoče zahtevati izbris hipoteke, določa drugi odstavek 154. člena SPZ. Ker ni sporno, da zavarovana terjatev tožene stranke do prodajalca, ki je zavarovana s hipoteko, še ni prenehala, prav tako pa tožeča stranka ni zatrjevala ostalih pogojev za izbris, je zahtevek na podlagi določb SPZ neutemeljen, lahko bi temeljil kvečjemu na pogodbeni podlagi. Pravdni stranki pa nista v neposrednem pogodbenem razmerju. Tožena stranka (oziroma njena pravna prednica) se tožeči stranki ni nikoli zavezala, da ji bo izročila izbrisno dovoljenje. Obstaja le zaveza tožene stranke do prodajalca in zaveza prodajalca do tožeče stranke. Prav tako ne gre za položaj, ko bi tožeča stranka vstopila v položaj prodajalca, ker bi ta nanjo po prejemu kupnine prenesel terjatev do tožene stranke za izstavitev izbrisne pobotnice. Iz nobenega od sklenjenih pravnih poslov tako ne izhaja, da bi imela tožeča stranka zahtevek do tožene stranke na izbris hipoteke.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013552
OZ člen 131, 131/1, 132, 174, 179.
zavarovanje splošne civilne odgovornosti - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - zavarovalna polica - krivdna odškodninska odgovornost - vzrok padca - padec z lestve - poškodba pri padcu z lestve - delo na naslonski lestvi - poškodba ledveno križne hrbtenice - prijava škode zavarovalnici - razhajanje v izjavah prič - premoženjska in nepremoženjska škoda
Čeprav je šlo za lestev brez napak, ki je imela širšo spodnjo prečko ter se je vedelo, kako oz. kje je prislonjena, lahko tisti, ki na njej stoji, zaradi trka vanjo izgubi ravnotežje in pade. Življenjsko je, da je tožnik zaradi nepričakovanega udarca v lestev izgubil ravnotežje, padel in se poškodoval.
Sodišče prve stopnje je presojalo tudi subjektivno nevarnost, ker jo je upnica zatrjevala kot vzrok nevarnosti bodoče nemožnosti izvršbe, kar je kot posledica objektivno dejstvo.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - vročitev ugovora tretjega upniku - nepremičnina - prekarij - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - prodaja nepremičnin - preklic prekarija
Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže s stopnjo verjetnosti, njegovega ugovora sodišče upniku ne vroči v odgovor. Vendar pa, če sodišče to vseeno stori, navedeno sodišča ne odveže obveznosti, da ob poznejši ugotovitvi, da pravica ni verjetno izkazana, šteje, da ugovor ni utemeljen in ugovor zavrne.
Prekarija ni mogoče primerjati niti s podzakupom ali najemom oziroma zakupom oziroma določb o podzakupu ali najemu in zakupu ni mogoče smiselno uporabljati v primeru prekarija, saj gre pri prekariju za podvrsto posodbene pogodbe, katere značilnost je neodplačnost in, kar je bistveno, zaupnost razmerja. Zaupnost takega razmerja ni enostranska, temveč zadeva obe stranki. Tako kot izposojevalec ne sme prepustiti rabe tretji osebi brez dovoljenja posodnika, tudi ni mogoče šteti, da posodbena pogodba oziroma prekarij kot podvrsta posodbene pogodbe veže še koga drugega, kot stranke pogodbe. Navedeno pa pomeni, da novega lastnika stvari ni mogoče siliti, da v tako razmerje vstopi ali šteti, da ga veže prekarij, podeljen s strani prejšnjega lastnika, ki bi ga moral preklicati. S prodajo nepremičnine je prekarij prenehal po naravi stvari.
ZPP člen 141, 141/1, 142, 142/3, 142/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2016) člen 12.
zamudna sodba - opustitev vložitve odgovora na tožbo - osebno vročanje - vročanje tožbe - vročilnica kot javna listina - obvestilo o poskusu vročitve - domneva o resničnosti vsebine javne listine - zakonska fikcija vročitve - neuporaben hišni predalčnik - predčasen odstop od najemne pogodbe - vlaganja najemnika v nepremičnino
Glede na prejeto obvestilo bi torej toženka ob razumni skrbnosti in odsotnosti sodne pošiljke po izteku petnajstdnevnega roka morala preveriti, kje je sodno pisanje, in poskrbeti za njegov prevzem. Na pravilnost vročitve, ki je opravljena skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP s potekom petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke na pošti, vračilo pošiljke sodišču, ki je vročitev odredilo, ne vpliva.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 212.
olajšave pri plačilu sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - smiselna uporaba določb ZPP - trditveno in dokazno breme - predpostavke za oprostitev plačila sodnih taks - ogrožanje dejavnosti - odlog plačila sodne takse - unovčenje premoženja - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - nedovoljene pritožbene novote - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - pravica do pravnega sredstva
Stranka, ki želi olajšavo pri plačilu sodne takse, nosi trditveno in dokazno breme, da je njeno likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje takšno, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zato mora stranka, v kolikor razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja stranke, njen predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
Stranko je mogoče plačila sodnih taks oprostiti le ob izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja teh pogojev na stranki oziroma predlagatelju, če pa ta trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja teh pogojev ne zadosti, zahtevano plačilo sodne takse ne pomeni nesorazmernega oteževanja in kršitve pravice do pravnega sredstva.
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po določbi tretjega odstavka 173. člena ZD, po kateri lahko sodišče druge stopnje upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Ker obe pritožbi želita kot predmet dedovanja po pokojnem tudi tri parcele, za katere iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da nista last pokojnika, ampak v solastnini tretjih oseb, bi bile s tem lahko prizadete njihove pravice.
zastaranje izvršitve - prekinitev zastaranja - poziv za plačilo - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
Izdaja sklepa o dovolitvi obročnega plačila globe predstavlja pravno oviro, zaradi katere se po zakonu sankcija ne sme izvršiti in v skladu z drugim odtavkom 44. člena ZP-1 povzroči prekinitev zastaranja za čas dovoljenega obročnega odplačevanja globe oziroma denarne kazni.
Skladno s prvim odstavkom 82. člena OZ se določila pogodb uporabljajo tako, kot se glasijo in kadar je pogodbena volja jasno in nedvoumno izražena, ni potrebna nikakršna razlaga pogodbe.
Za tretje, ki niso stranke tega postopka, ni mogoče ustvariti konstrukta navidezne pogodbe. Tožeča stranka v tem postopku ne more uveljavljati navideznosti posojilnih pogodb, ki jih je sklenila s posamičnimi posojilojemalci, saj ti niso stranke tega postopka in na njihov položaj tudi morebitno ugotovljena navideznost posredniške pogodbe s toženo stranko ne bi imela nikakršnega učinka. Zgolj ugotovljena navideznost posredniške pogodbe (in ugotovitev prikrite posojilne pogodbe med tožečo in toženo stranko) pa ne zapre s strani tožeče stranke zatrjevanega kroga navideznih in prikritih pogodb, in je zato zahtevek nesklepčen.
Ne drži, da tožeča stranka ni imela nikakršnih možnosti vplivanja na vsebino posojilnih pogodb. V skladu z 841. členom OZ se naročnik ni dolžan spustiti v pogajanje za sklenitev pogodbe z osebo, ki jo je našel posrednik in tudi ne skleniti z njo pogodbe s strani posrednika predlaganimi pogoji. Tožeča stranka kot posojilodajalka je imela vse možnosti zahtevati od tožene stranke kot posrednika, da zagotovi primernejša zavarovanja vračila posojila.
kaznivo dejanje razžalitve - varstvo otrokovih koristi - žalitev strank v vlogi
Odsotnost tega spornega teksta v vlogi bi po prepričanju pritožbenega sodišča povsem zadostila obrambi upravičenih koristi mladoletnega sina v zadevi N 61/2015, s tako zapisanim tekstom pa je domet obrambe upravičenih koristi otroka obdolženka po oceni pritožbenega sodišča presegla, zato so pravilni zaključki prvostopnega sodišča o tem, da vsebina spornega pisanja ne predstavlja ravnanja matere v skrbi za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in da je slednji tekst obdolženka zapisala z zaničevalnim namenom do zasebnega tožilca, kar je očitno posledica zamer iz preteklega konfliktnega partnerskega odnosa in da nikakor ne gre za primer, v katerem bi bila protipravnost takega obdolženkinega ravnanja v skladu s tretjim odstavkom člena 158 KZ-1 izključena.
Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožeča stranka pridobitev lastninske pravice na opremi, ki je predmet spora, zatrjevati (in dokazati) za vsak kos opreme posebej, tožnica pa niti ni podala nobenih trditev glede tega kdaj, od koga in kateri inventar naj bi sploh kupila.
Skladno s prvim odstavkom 310. člena ZFPPIPP mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena tega zakona. Po tem členu pa sodišče naloži stečajnemu dolžniku, da upniku izroči premoženje, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP. Izločitveni upnik mora tako oblikovati tožbeni zahtevek z enako vsebino kot bi bila vsebina odločitve (stečajnega) sodišča o priznanju izločitvene pravice, če ta ne bi bila prerekana. Tožeča stranka bi torej morala uveljavljati dajatveni tožbeni zahtevek (za izročitev individualno določenih premičnin), z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom (da obstoji izločitvena pravica tožeče stranke ter da v stečajno maso ne sodi določena oprema) pa tudi iz tega razloga ne more uspeti.
stranska sankcija odvzema predmetov - izrek enotne kazni za dejanja v steku - določitev kazni
Odvzem predmetov je namreč v skladu s šesto alinejo drugega odstavka 4. člena ZP-1 stranska sankcija. Šesti odstavek 4. člena ZP-1 določa, da se poleg globe ali opomina sme izreči ena ali več stranskih sankcij. Določba prvega odstavka 27. člena ZP-1 pa jasno določa, da se za prekrške storjene v steku, določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije. Zato sankcije, ki ni bila določena za posamični prekršek, v izreku enotne sankcije ni mogoče izreči.