spor med dediči - med dediči sporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - predhodno vprašanje
Pritožniki pravilno izpostavljajo, da sta bili obe vozili predmet pravnih poslov, ki jih pritožniki že izpodbijajo v pravdi P 65/2017, kjer terjajo njihovo razveljavitev zaradi oporočne in poslovne nesposobnosti zapustnika, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ob takih ugotovitvah sodišča in podatkih spisa je tudi po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana odločitev o napotitvi na pravdo glede obeh vozil preuranjena. Od odločitve o veljavnosti sporazuma, s katerim je zapustnik razpolagal s spornim premoženjem v korist dedinje, bo odvisno, ali sporni vozili (še) sodita v zapuščino ali ne. Gre torej za predhodno vprašanje pri ugotavljanju obsega zapuščine. Zato je smotrno počakati na pravnomočnost pravde P 65/2017. Glede na njen izid bo nato sodišče lahko z dediči ponovno ugotavljalo, ali so dejstva glede obeh vozil še sporna in takrat, če bo potrebno, ponovno odločalo o morebitnih nadaljnjih napotitvah na pravdo.
Pravni interes za ugotovitveno tožbo, s katero naj se ugotovi, da je prvo toženka edina odgovorna za izgubo tovora, je tožeča stranka oprla na trditve, da jo prva prevoznica oziroma njena zavarovalnica poziva k povračilu plačane odškodnine prevozniku in da obstoji tudi možnost, da bo zoper njo vložila tožbo po 37. členu CMR. Smiselno torej, da ima pravno korist na ugotovitev, da za izgubo tovora med prevozom sama ne odgovarja, pač pa da je za izgubo tovora odgovorna prvo toženka. Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku odločilo meritorno, iz česar izhaja, da je tožeči stranki priznalo pravno korist za ugotovitveno tožbo.
Če bi tožeča stranka trdila, da se je zanašala, da bo priča zaslišana na podlagi predloga, ki ga je podala nasprotna stranka, ne bi bila uspešna, saj ga je slednja podala v zvezi z okoliščinami, s katerim je želela dokazati drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala tožeča stranka in torej tožeči stranki zaslišanje te priče o zatrjevanih dejstvih tožene stranke ne bi bilo v korist.
OZ člen 190, 280, 280/1, 311. SZ-1 člen 42, 42/3. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 2, 2/2, 2/2-6.
odpoved pogodbe o upravljanju - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - prenos sredstev rezervnega sklada - aktivna legitimacija upravnika - plačilo računa - ugovor pobota - neupravičena obogatitev - plačilo prispevka v rezervni sklad - posel rednega upravljanja
Čim je namreč prenehala pogodba, po kateri je bil upravnik tožena stranka, je odpadla podlaga za kakršnokoli razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada, zato je bila tožena stranka dolžna prenesti celoten znesek na računu rezervnega sklada.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - preprečitev težko nadomestljive škode - ogroženost otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Zgolj želja mladoletne deklice, da bi živela pri očetu, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe ni zadostna.
Ker iz mnenj oziroma poročil ne izhaja takšna ogroženost otroka, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje, je pravilna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - trditvena podlaga
Dolžnik prvostopenjskemu sodišču očita kršitev načela dispozitivnosti, ker naj bi sodišče odločilo brez trditvene podlage v predlogu za izdajo začasne odredbe oz. je pomanjkljivo trditveno podlago nadomestilo s sklicevanjem na dokaze. Posledično je po stališču pritožnika izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Gre za v predlogu manjkajočo, pa za presojo veljavnosti odpoklica kreditov in s tem njune zapadlosti v plačilo odločilno dejstvo kršitve kreditnih pogodb z dolžnikovo prostovoljno sprožitvijo postopka zaradi insolventnosti.
Pogodba ustvarja obveznosti le za pogodbeni stranki, zato tudi le-ti lahko kršita pogodbene obveznosti. Ko upnik v točki 29 predloga za izdajo začasne odredbe govori o nastopu dogodkov, ki pomenijo kršitve po obeh kreditnih pogodbah - to je obstoju insolventnosti dolžnika in vložitvi predloga za začetek postopka izredne uprave, torej s tem logično navaja kršitev pogodbenih obveznosti nasprotne pogodbene stranke obeh kreditnih pogodb, to pa je bil le dolžnik kot kreditojemalec. S tem, ko se je upnik skliceval na okoliščine, ki pomenijo kršitev pogodbe, je torej implicitno zatrjeval tudi, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti vložil sam dolžnik.
oprostitev plačila sodne takse - družinski člani - samska oseba - lastni dohodek družine
Zagovornik v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da je storilec roj. 13. 1. 1992, kar pomeni, da v času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse sicer še ni dopolnil 26 let in so ga bili starši zaradi rednega šolanja dolžni vzdrževati. Vendar pa je v času odločanja o storilčevem predlogu, to je 15. 5. 2018 storilec že dopolnil 26 let, kar ima za posledico, da ga starši kljub rednemu šolanju niso več dolžni preživljati. Ker je sodišče vezano na dejansko stanje, kot je izkazano v trenutku odločanja, bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati dejstvo, da je storilec tekom postopka dopolnil 26 let. Zato zagovornik utemeljeno izpostavlja, da storilčevih staršev glede na določbe drugega odstavka 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUJPS) v zvezi s prvim odstavkom istega člena pri ugotavljanju materialnega položaja storilca sodišče ne bi smelo upoštevati, temveč bi moralo obravnavati storilca kot samsko osebo.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/1, 14a/2, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014511
KZ-1 člen 87, 87/1, 87/2, 199, 199/1.. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 129.a/6.
zaposlovanje na črno - izrek denarne kazni - sprememba denarne kazni v kazen zapora
Odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadene sodbe, je pravilna. Obsojenec v roku dveh mesecev, ki je bil določen s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru K 15912/2017, z dne 11. 4. 2017, z njo izrečene denarne kazni v višini 1.074,00 EUR ni plačal, vsled česar je sodišče prve stopnje pravilno razsodilo, da se denarna kazen izvrši tako, da se nadomesti z zaporom 15 dni.
preživnina za otroka - obseg stikov - standard koristi otroka - bistveno spremenjene razmere - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka
Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke.
zavrženje tožbe - notarski zapis - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - negativna procesna predpostavka - res transacta - res iudicata - plačilo najemnine - obratovalni stroški
Notarski zapis, v katerem je določena terjatev, je, če izpolnjuje pogoje iz 4. člena ZN oziroma 20.a in 21. člena ZIZ, izvršilni naslov, ki ima (glede obstoja terjatve) enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava in posledično predstavlja negativno procesno predpostavko. Ker je sodišče ugotovilo, vse to pa tudi prepričljivo obrazložilo, da tožnik z (neposredno izvršljivim) notarskim zapisom oziroma ustreznim izvršilnim naslovom glede vtoževanih neporavnanih zneskov najemnin razpolaga, je sklep o izvršbi v neumaknjenem delu upravičeno razveljavilo, tožbo pa zavrglo (274. člen ZPP).
Izločitev dokazov in sicer odredbe za opravo hišne preiskave (285. člen ZKP).
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni bilo dolžno znova presojati obstoja utemeljenih razlogov za sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je odločalo o predlogu zagovornika za izločitev domnevno nezakonitega dokaza, pri tem pa je bilo zato dolžno preizkusiti le, ali za obrambo sporna odredba za hišno preiskavo sodišča z dne 13. 3. 2018 vsebuje zadostne in konkretne razloge glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, da je obdolženi storil očitani kaznivi dejanji.
Nerelevantne so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da predloženi račun in kontna kartica s strani tožeče stranke nista podpisana. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je tožeča stranka blago, zaračunano s tem računom, toženi stranki dobavila, ta pa izdanemu računu ni oporekala oziroma ga zavrnila. Ker je bila storitev oziroma dobava opravljena, pritožnica s sklicevanjem na neveljavnost verodostojne listine obstoja tožničine terjatve ne more izpodbiti.
izdaja regulacijske začasne odredbe - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verjeten obstoj terjatve - spremenjene razmere - varovanje otrokove koristi
Upnik je izkazal verjeten obstoj terjatve, da spremenjene razmere in varstvo otrokovih koristi narekujejo spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.
Zaradi zaostanka v razvoju je izrednega pomena, da se otrok čimprej vključi v vrtec in ga redno obiskuje.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00014540
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 7, 7/1. ZS člen 113a, 133a/3, 113a/6. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 71, 71/1, 71/2, 71/3. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1. ZBPP člen 8, 8/4. ZN člen 4.
predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršilni postopek - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov
Višje sodišče v Mariboru meni, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od rešitve istega vprašanja za predhodno odločanje glede razlage prava Evropske Unije, kot ga je že postavilo v zadevi I Ip 138/2018, ki jo obravnava Sodišče Evropske Unije pod opravilno številko C-407/18.
V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ni posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi. Odločitev Sodišča EU v zadevi C-407/18 bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani zadevi. Cilja enotne uporabe prava EU, ki mu je namenjen postopek po 267. členu PDEU, ni mogoče doseči v popolnosti, če odločitve Sodišča EU nimajo pravnega učinka erga omnes.
Sodišče druge stopnje je po pregledu procesnega gradiva zavzelo delovno stališče, da je tudi v obravnavani zadevi, enako kot v zadevi I Ip 138/2018, nedopusten (nepošten) v notarskem zapisu vsebovan pogodbeni pogoj o vezanosti kredita na tujo valuto, ki ne vsebuje ustrezne omejitve tveganja spremembe menjalnega tečaja. Ker je sodišče druge stopnje zaznalo nedopusten pogoj, pa se mu je, enako kot v zadevi I Ip 138/2018, postavilo vprašanje, ali mora že v fazi dovolitve izvršbe izvršilno sodišče samo preprečiti uveljavitev takega pogoja, ali mora navedeno presojo prepustiti pravdnemu sodišču, če bo potrošnik vložil o tem ugotovitveno tožbo v ločenem postopku?
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da je lahko načelu učinkovitosti zadoščeno le, če ima nacionalno sodišče na voljo učinkovito možnost, da preizkusi nedopustnost pogoja še preden pride do realizacije izvršbe v izvršilnem postopku. Pojasnjena zelo stroga slovenska ureditev odloga izvršbe ne pušča dovolj širokega razlagalnega prostora, da bi lahko bil odlog za potrošnika v vseh primerih sklicevanja na nedopustni pogoj enostavno dosegljiv. Tako ima upnik prosto pot do prisilne izpolnitve nedopustnega pogoja v izvršbi, četudi dolžnik potrošnik vloži ugotovitveno tožbo glede nedopustnih pogojev kreditne pogodbe.
Kot možno rešitev za učinkovito varstvo potrošnika se je v VSM sklepu I Ip 138/2018 sodišče druge stopnje zavzelo za omilitev strogega pojmovanja načela formalne legalitete in omejen preizkus glede nedopustnega pogoja že v izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00013248
EZ-1 člen 270, 270/1. Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2012) člen 3, 3-18, 34, 34/6, 43.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodbeno razmerje - sprememba načina ogrevanja - odklop iz sistema ogrevanja - soglasje - trditveno in dokazno breme - delilnik stroškov za ogrevanje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog
Ker tožeča stranka toplotno energijo dovaja zgolj do skupnega odjemnega mesta, je na podlagi 18. točke 3. člena in šestega odstavka 34. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote in hladu iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana pravilen tudi zaključek sodišče prve stopnje, da je z dnem, ko je tožena stranka postala lastnica posameznih delov v zadevni stavbi, sklenjeno tudi pogodbeno razmerje s tožečo stranko. Glede na to pa so nerelevantne pritožbene trditve, da tožeča stranka ni izkazala, da bi v prostor tožene stranke dobavljala toploto. V trditveni in dokazni sferi tožene stranke je bilo namreč izkazovanje, da je za spremembo priključitve na sistem pridobila soglasje tožeče stranke (prvi odstavek 270. člena EZ-1).
ZD člen 28, 210, 210/2, 210/2-3, 212, 213. OZ člen 557.
obseg zapuščine - manj verjetna pravica - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - vračunanje darila - pogodba o dosmrtnem preživljanju - premičnina
Ker zapustnica v trenutku smrti tega premoženja ni več imela, mora tisti, ki trdi, da to kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati (to pa je pritožnik) in je njegova pravica manj verjetna.
Ob upoštevanju 557. člena OZ so premičnine, ne da bi bile v pogodbi določno navedene, s pogodbo o dosmrtnem preživljanju zajete kot del premoženja, ki ga preživljanec zapušča preživljalcu, le v primeru, da gre za premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, ki so predmet pogodbe. Če gre za druge premičnine, morajo biti v pogodbi posebej in predvsem določno navedene. Ker v pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 20. 7. 2006 premičnine, naštete v vlogi pritožnika z dne 13. 10. 2016 (gre za slike, kipe, zbirko pohištva ter nakit), niso navedene, dedinja pa tudi ni trdila, da bi pri tem šlo (deloma ali v celoti) za premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje s pogodbo izročenih nepremičnin, je njena trditev, da je to premoženje na podlagi sklenjene pogodbe prešlo v njeno last in zato ne sodi v zapuščino, manj verjetna od drugačne trditve pritožnika.
izvršba na nepremičnine - omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete
Analogija s premičninami ni možna. Tudi če bi bila možna analogija s 177. členom ZIZ o izvršbi na nepremičnine kmeta, je v drugem odstavku tega člena določena izjema, da se pravilo o izvzetju ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko) oziroma za poplačilo zemljiškega dolga.
Z izvzetjem nepremičnine bi prišlo pravzaprav do kršitve ustavno zajamčene pravice upnika do poplačila terjatve, ker se je ob sklenitvi notarskega zapisa zanesel, da bo v primeru nevračila kredita lahko realiziral terjatev s prodajo zastavljene nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00014441
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - ocena vrednosti - višina odškodnine - nedopustne pritožbene novote - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče
V cenitvah, ki ju je sodišče upoštevalo, sta bili parceli ocenjeni po stanju pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen. Po namenski rabi zemljišč parceli ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in ne na območju stavbnih zemljišč. Parceli se nahajata v trasi že rekonstruiranega odcepa državne ceste. Ker je nasprotna udeleženka trdila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni, jo je sodišče na naroku pozvalo naj z izvedencem dokaže dejansko namensko rabo zemljišča pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo stanje pred spremembo namembnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014474
SPZ člen 92.. ZDR člen 182.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - navadna škoda - vrnitveni zahtevek - rei vindicatio
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da trditve tožeče stranke v tožbi utemeljujejo le vrnitveni zahtevek po stvarnem pravu (92. člen SPZ), kar naj bi posledično pomenilo, da premoženje tožeče stranke (ki zajema tudi premoženjske pravice) ni zmanjšano in ji zato vtoževana škoda (še) ni nastala. Zahtevek za plačilo denarne vrednosti predmeta ima lahko naravo odškodninskega zahtevka, če tožeča stranka zatrjuje vse elemente odškodninske odgovornosti. Tožeča stranka je zatrjevala, da je toženka odtujila njeno stvar (tj. radiofrekvenčni generator za ablacijo ven), zato je bila prikrajšana v višini njene vrednosti (tj. nakupne vrednosti aparata). Te trditve v zadostni meri utemeljujejo odškodninski zahtevek, in sicer zahtevek za povrnitev premoženjske škode, pri čemer gre za škodo zaradi zmanjšanja premoženja zaradi protipravnega odvzema stvari (navadna škoda).
Tožeča stranka je v postopku dokazala, da je toženka odtujila radiofrekvenčni generator za ablacijo ven oziroma, da zaradi njenega nedopustnega ravnanja sporni aparat ni bil vrnjen tožeči stranki, zaradi česar ji je nastala premoženjska škoda. Ker so izpolnjeni vsi elementi krivdne odškodninske odgovornosti toženke (nedopustno ravnanje toženke, ker zaradi njenega ravnanja aparat ni bil vrnjen tožeči stranki, toženkina krivda v obliki naklepa, vzročna zveza med toženkinim ravnanjem in nastalo škodo ter nastanek škode), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljen.