CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00013355
ZPP člen 258, 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 26, 27.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - odpoved najemne pogodbe za določen čas - dogovor o predčasni odpovedi najemne pogodbe - način odpovedi najemne pogodbe - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - plačilo najemnine
Ni pa v zvezi s tem pravilno stališče pritožbe, da se pogodba, sklenjena za določen čas, z možnostjo predčasne odpovedi, v primerjavi s pogodbo o najemu poslovnih prostorov, sklenjeno za nedoločen čas, ne odpoveduje sodno. Če imata stranki enostransko upravičenje, da pogodbo odpovesta, se takšna pogodba ob uporabi 26. člena ZPSPP odpoveduje sodno, pa četudi gre za časovno omejeno trajanje pogodbe s pravico do enostranske odpovedi pogodbe. Citirana določba ZPSPP določa (le) način, kako se mora odpoved izjaviti.
Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 49, 49/1, 49/1-2. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1.
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - prevod listine - tarifa
Ko je sodišče tolmački poslalo listine v prevod, ji ni naročilo, da ji nekaterih delov besedila ni treba prevajati. Pravilnik o sodnih tolmačih, ki je podlaga za izračun nagrade za tolmača, natančneje tarifni del, na katerega uporabo napotuje 47. člen Pravilnika, v 49. členu ne določa, da se odštevajo znaki za imena, priimke, številke, temveč zgolj, da ena stran obsega 1500 znakov. Tudi znake za imena, priimke in številke mora namreč tolmač vključiti v svoj prevod in paziti na njihov pravilen zapis oziroma preveriti ali se v tujem jeziku morebiti ne glasijo drugače.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014047
ZSSloV člen 53.. ZObr člen 98c, 98c/1.. OZ člen 239, 243.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati le osnovno plačo, brez dodatkov, tako kot se obračunava plača v času koriščenja posebnega dopusta. Gre namreč za različna pravna instituta, ki ju ni mogoče enačiti.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 in VIII Ips 32/2018 z dne 10. 4. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre za javnopravno razmerje).
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - slabo finančno stanje
Ker lahko sodišče oprosti plačila sodne takse pravno osebo le nad zneskom 44,00 EUR, je tožeča stranka dolžna plačati takso v višini 33,00 EUR, ne glede na njeno zatrjevano slabo finančno stanje. Zato je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno zavrnjen.
zapuščina brez dediča - neznani dediči - vabilo - oklic - predhodni postopek - Centralni register prebivalstva (CRP) - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
V primeru, če sodišče razpolaga z naslovi dedičev iz predhodnega zapuščinskega postopka in se izkaže, da ti niso ustrezni, si mora z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da pridobi nove naslove.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013611
ZOZP člen 7, 15. ZVCP-1 člen 63, 65, 67, 113. OZ člen 131, 154, 154/1. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1, 4. ZPP člen 72, 72/2, 282, 282/2.
zavarovalni primer -prometna nesreča - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - civilna odgovornost - škoda, ki jo zavarovanec povzroči tretjim - običajna funkcija vozila - uporaba motornega vozila - parkiranje - ugasnjen motor - zasebno parkirišče - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekršek, s katerim je bila povzročena prometna nesreča - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - vinjenost voznika - regres zavarovalnice - trčenje v stoječe vozilo
V sodbah Sodišča EU je bilo izkristalizirano stališče, da mora država članica sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je civilna odgovornost pri uporabi vozil, ki so običajna na njenem ozemlju, krita z avtomobilskim zavarovanjem.
Direktivo je treba razlagati tako, da pojem "uporaba vozil" ni omejen na prometno situacijo, torej na uporabo na javni površini, ampak ta pojem zajema vsakršno uporabo vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila. Gre torej za uporabo vozila kot prevoznega sredstva, vendar tudi v trenutku, ko je le to v nepremičnem stanju parkirano na zasebnem parkirišču.
ZPP člen 108, 108/5, 188, 339, 339/1, 354, 354/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - zavrženje nedopolnjene tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave
Ker se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ), je šteti, da se je toženka spustila v obravnavanje glavne stvari že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00013250
ZIZ člen 268, 272. ZPP člen 328.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - težko popravljiva škoda - ogroženost otroka - sklep o začasni odredbi - popravni sklep
Začasna dodelitev otroka enemu ali drugemu od staršev ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku (kar je postopku z začasno odredbo imanentno) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. V situaciji, kot je obravnavana, mora biti sodišče še posebej pozorno, da do tega ne pride.
Odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki kaj hitro postane zelo težko popravljiva.
najemna pogodba - najemnina in stanovanjski stroški - uporaba najetega stanovanja - pravni naslov za uporabo stanovanja - dolžnost plačila stroškov - izselitev iz stanovanja - sprememba naslova prebivališča - izpraznitev in izročitev stanovanja - spor majhne vrednosti
Toženka je dolžna plačati stroške, povezane z uporabo spornega stanovanja, ker ga je kljub prenehanju pravnega naslova še vedno uporabljala. Stroške je dolžna plačevati tudi oseba, ki je v stanovanju sprva bivala skladno z najemno pogodbo, nato pa je po prenehanju pogodbe z uporabo stanovanja nadaljevala. Toženkina obveznost tako ni prenehala s tem, ko je ta s svojo večletno dejansko uporabo stanovanja bivanje omogočila še svojemu nekdanjemu partnerju.
Toženka ne zanika, da je partner začel uporabljati stanovanje z njeno privolitvijo. Kakšno je bilo njuno medsebojno razmerje, ni pravno relevantno v odnosu do tožnice, ki se je njuni dogovori ne tičejo. Če je toženka uporabo stanovanja prepustila partnerju, se s takšnim enostranskim ravnanjem plačila dolgovanih stroškov ni mogla razbremeniti.
stvarna pristojnost - sklep o stvarni nepristojnosti - pristojnost pravdnega sodišča - stvarna pristojnost delovnega sodišča - delovno razmerje - odškodninski spor med delavcem in delodajalcem - atrakcija pristojnosti
Prvi toženec je bil glavni izvajalec in naročnik dela in ne delodajalec toženca, zato zanj pristojnost delovnega sodišča v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDSS-1 ni podana, pač pa je podana pristojnost splošnega sodišča. Pristojnost delovnega sodišča tudi ni podana glede druge toženke, saj ne gre za zavarovalnico delodajalca, pač pa za zavarovalnico prvega toženca. Drugi odstavek 5. člena ZDSS-1 namreč ureja atrakcijo pristojnosti delovnega sodišča za odškodninske spore iz istega škodnega dogodka, v katerem delavec (tožnik) zahteva odškodnino od svojega delodajalca, če je poleg delodajalca tožena tudi delodajalčeva zavarovalnica.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - preprečitev težko nadomestljive škode - ogroženost otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Zgolj želja mladoletne deklice, da bi živela pri očetu, za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe ni zadostna.
Ker iz mnenj oziroma poročil ne izhaja takšna ogroženost otroka, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje, je pravilna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe.
pisna izjava - izločitev listin, na katere se sodna odločba ne sme opirati - oprostitev dolžnosti pričanja
Dopis, ki ga je oškodovanka napisala prostovoljno in ga samoiniciativno poslala na prvostopno sodišče in na državno tožilstvo, ne sodi med take izjave, ki bi jih bilo, tudi v primeru, če se kasneje oškodovanka v skladu z določbo 236. člena ZKP odreče pričanju, potrebno izločiti iz kazenskega spisa.
Pravni interes za ugotovitveno tožbo, s katero naj se ugotovi, da je prvo toženka edina odgovorna za izgubo tovora, je tožeča stranka oprla na trditve, da jo prva prevoznica oziroma njena zavarovalnica poziva k povračilu plačane odškodnine prevozniku in da obstoji tudi možnost, da bo zoper njo vložila tožbo po 37. členu CMR. Smiselno torej, da ima pravno korist na ugotovitev, da za izgubo tovora med prevozom sama ne odgovarja, pač pa da je za izgubo tovora odgovorna prvo toženka. Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku odločilo meritorno, iz česar izhaja, da je tožeči stranki priznalo pravno korist za ugotovitveno tožbo.
Če bi tožeča stranka trdila, da se je zanašala, da bo priča zaslišana na podlagi predloga, ki ga je podala nasprotna stranka, ne bi bila uspešna, saj ga je slednja podala v zvezi z okoliščinami, s katerim je želela dokazati drugačno dejansko stanje od tistega, ki ga je zatrjevala tožeča stranka in torej tožeči stranki zaslišanje te priče o zatrjevanih dejstvih tožene stranke ne bi bilo v korist.
preživnina za otroka - obseg stikov - standard koristi otroka - bistveno spremenjene razmere - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka
Višina preživninske obveznosti preživninskega zavezanca je ocena pridobitnih sposobnosti obeh staršev, ki okvirja obseg preživninskih potreb otroka. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večje so lahko preživninske potrebe otrok in večja je zato preživninska obveznost staršev. Sodišče prve stopnje je ta trikotnik upoštevalo in ga vrednostno pravilno ocenilo pri določitvi preživninskih potreb otroka. Določitev preživninske obveznosti zavezanca in preživninskih potreb otroka nista matematični operaciji, za kar se zavzema pritožba, ki v ta namen ponuja različne statistične podatke.
izdaja regulacijske začasne odredbe - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verjeten obstoj terjatve - spremenjene razmere - varovanje otrokove koristi
Upnik je izkazal verjeten obstoj terjatve, da spremenjene razmere in varstvo otrokovih koristi narekujejo spremembo odločitve o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo.
Zaradi zaostanka v razvoju je izrednega pomena, da se otrok čimprej vključi v vrtec in ga redno obiskuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00014441
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - ocena vrednosti - višina odškodnine - nedopustne pritožbene novote - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - gozdno zemljišče
V cenitvah, ki ju je sodišče upoštevalo, sta bili parceli ocenjeni po stanju pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen. Po namenski rabi zemljišč parceli ležita na območju kmetijskih zemljišč in gozdov in ne na območju stavbnih zemljišč. Parceli se nahajata v trasi že rekonstruiranega odcepa državne ceste. Ker je nasprotna udeleženka trdila, da bi morali biti parceli ocenjeni kot gradbeni, jo je sodišče na naroku pozvalo naj z izvedencem dokaže dejansko namensko rabo zemljišča pred spremembo namembnosti za razlastitveni namen, čemur je nasprotna udeleženka nasprotovala, sodišče prve stopnje pa je pravilno upoštevalo stanje pred spremembo namembnosti.
ZIZ člen 15, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/5, 57, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1.
napačno vročanje - naslov za vročanje - notarski zapis - odstop od pogodbe - vročanje opomina - predčasna zapadlost terjatve - odgovor na ugovor - dogovor strank o vročanju - sprememba naslova dolžnika - obvestilo o spremembi naslova - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP) - nedopustne pritožbene novote
Pravi naslov za vročitev opomina s pozivom za plačilo in odstopa od pogodbe dolžniku bi bil zgolj naslov iz kreditne pogodbe, za katerega sta se stranki izrecno dogovorili, ali nov naslov, za katerega bi upnik dokazal, na kakšen način in kdaj mu ga je dejansko sporočil dolžnik. Le s pošiljanjem pošiljk na tak naslov bi upnik izkazal, da je pravilno izpolnil svoje pogodbene obveznosti, kar bi imelo za posledico predčasno zapadlost celotne neplačane terjatve.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/5, 167, 167/1, 167/2, 249, 249/1. OZ člen 642.
postopek za zavarovanje dokazov - odmera nagrade izvedencu - strokovna institucija - podjemna pogodba - stroški v postopku za zavarovanje dokazov - stroški postopka
V primeru, ko sodišče izvedeniško delo zaupa strokovni instituciji, ki nima statusa sodnega izvedenca, kot je primer v obravnavani zadevi, zanjo ne veljajo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Izvedenčeva pravica do plačila za opravljeno delo se v takem primeru presoja po splošnih pravilih obligacijskega prava. Glede na naravo zaupanega dela je pri presoji utemeljenosti priglašene nagrade in stroškov treba izhajati iz splošnih pravil o podjemni pogodbi. Zanjo se plačilo določi s pogodbo (dogovorom) med sodiščem kot naročnikom in izvedencem - bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi.
Delo, naloga izvedenca, ki ga je postavilo sodišče, se sme stroškovno obravnavati le v okviru procesne ureditve iz ZPP.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - verjetnost terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - trditvena podlaga
Dolžnik prvostopenjskemu sodišču očita kršitev načela dispozitivnosti, ker naj bi sodišče odločilo brez trditvene podlage v predlogu za izdajo začasne odredbe oz. je pomanjkljivo trditveno podlago nadomestilo s sklicevanjem na dokaze. Posledično je po stališču pritožnika izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Gre za v predlogu manjkajočo, pa za presojo veljavnosti odpoklica kreditov in s tem njune zapadlosti v plačilo odločilno dejstvo kršitve kreditnih pogodb z dolžnikovo prostovoljno sprožitvijo postopka zaradi insolventnosti.
Pogodba ustvarja obveznosti le za pogodbeni stranki, zato tudi le-ti lahko kršita pogodbene obveznosti. Ko upnik v točki 29 predloga za izdajo začasne odredbe govori o nastopu dogodkov, ki pomenijo kršitve po obeh kreditnih pogodbah - to je obstoju insolventnosti dolžnika in vložitvi predloga za začetek postopka izredne uprave, torej s tem logično navaja kršitev pogodbenih obveznosti nasprotne pogodbene stranke obeh kreditnih pogodb, to pa je bil le dolžnik kot kreditojemalec. S tem, ko se je upnik skliceval na okoliščine, ki pomenijo kršitev pogodbe, je torej implicitno zatrjeval tudi, da je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti vložil sam dolžnik.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/1, 14a/2, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja prepoznega predloga za oprostitev sodnih taks, zato prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.