inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - kulturni spomenik - naselbinska dediščina - kulturnovarstveno soglasje - gradnja sončne elektrarne
V konkretnem primeru gre za varovanje naselbinske dediščine, kar pomeni, da objekt ni fizično označen kot kulturni spomenik, ampak se v tem primeru varuje naselje in njihovi deli oziroma arhitekturna značilnost objektov.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti v vsakem primeru, tudi če za poseg ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - vračilo davka - status zavarovanca - zavarovalna podlaga
Statusa zavarovancev in zavarovalnih podlag davčni organ ne more ugotavljati ali določati oziroma spreminjati, ampak je na status, ki izhaja iz matične evidence, vezan.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - vpliv gradnje na okolico
Iz grafičnega prikaza lege objekta na zemljišču, ki je del PGD, ne izhaja, da bi se objekta tožeče stranke in investitorja stikala. Iz 8. točke vodilne mape PGD pa izhaja, da nameravana rekonstrukcija ne bo vplivala na porušitev ali deformacije v okolici nameravane gradnje. Gradnja ne bo povzročila škode na obstoječih objektih v neposredni okolici nameravane gradnje. Predvidena gradnja tudi ne bo vplivala na njihovo stabilnost. Sodišče pri tem dodaja, da kolikor bi investitor posegel v nepremičnino tožeče stranke, bi to pomenilo gradnjo v nasprotju z navedenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - pravni interes - začasna odredba
Tožeča stranka v tožbi svoj pravni interes utemeljuje z navedbo ugotovljenih neskladnosti izpodbijanega akta z veljavno zakonodajo, v posledici česar naj se nekaterih določb občinskega odloka ne bi dalo realizirati, oziroma bi lahko povzročile motnje pri poslovanju tožeče stranke, v zvezi z imenovanjem in razreševanjem strokovnega vodje ter imenovanjem direktorja. Z zaostritvijo potrebnih kvalifikacij direktorja bo glede na vsesplošne težave pri kadrovanju zdravnikov v lokalnem okolju otežen postopek izbire in potrditve direktorja. Tožeča stranka z tožbenimi navedbami po oceni sodišča ni izkazala, da bi bilo z izpodbijanim aktom neposredno poseženo v njene pravice oziroma pravne koristi, temelječe na Ustavi, zakonu ali drugem predpisu.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZBPP člen 46.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči - odlog izvršbe - zavrženje tožbe
S tem, ko je bilo plačilo tožnika odloženo, je bilo odločeno le o tem, da se plačilo obveznosti odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi obveznosti oziroma pravici ali pravni koristi. O tožnikovi obveznosti je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga PUP - stanovanjska hiša
V ponovnem postopku bo morala toženka ugotoviti, ali je bila obvezna razlaga, na katero je oprla odločitev, ki po vsebini pomeni spremembo PUP, sprejeta v postopku, predvidenem za spremembo PUP. Če bo ugotovila, da ni bila, obvezne razlage ne bo smela upoštevati.
Stranka z interesom je izkazala pravico graditi glede na določilo 56. člena ZGO-1, saj je lastninska pravica za zemljišča, na katerih je imela namen graditi, vpisana v zemljiški knjigi v njeno korist do celote, na zemljišču s parc. št. 1521/20 pa ima ustanovljeno služnostno pravico dostopa do gradbene parcele, tožnik pa v zemljiškoknjižnem izpisku ni naveden kot imetnik kakršnekoli pravice na tem zemljišču, pri čemer je potrebno upoštevati, da je zemljiška knjiga javna knjiga, pri kateri je eno bistvenih načel načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - stečaj nosilca rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku je potrebno v obrazložitvi navesti tudi razloge za odločitev tistega dela izreka odločbe, ki se nanaša na obseg območja pridobivalnega prostora, v primeru če bi tožena stranka menila, da mora biti obseg manjši, kot je bil določen z odločbo iz leta 1980, pa je potrebno pred odločitvijo skladno z 9. členom ZUP dati tožeči stranki možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za ta del odločitve.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je drugostopenjski upravni organ sprejel drugačno odločitev od prvostopenjskega organa zaradi novih dejstev, ki jih je tožnica navedla v pritožbi. Pri tem pa niti ni navedel, katera so ta dejstva in kako vplivajo odločitev, predvsem pa ni obrazložil, na katerih dejstvih temelji njegova ugotovitev, da je tožnica dosegla 430 točk, ki je sporna.
javni razpis - finančne spodbude za vgradnjo stavbnega pohištva - razpisni pogoji - datum izvedbe naložbe
Upoštevaje določbe Javnega razpisa datuma rešitve kasnejših reklamacij in ugotovljenih napak ni mogoče šteti kot datuma zaključka investicije. Sodišče pri tem dodaja, da je namen Javnega poziva v tem, da se bodoče vlagatelje z nepovratnimi finančnimi spodbudami spodbudi k temu, da se odločijo za nove ekološke naložbe, za kar pa ne gre v primeru tožeče stranke, ki se je za predmetno investicijo odločila že več kot mesec dni pred objavo Javnega razpisa in jo tudi izvedla pred njegovo objavo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - inšpekcijski zavezanec
Tožnik je z obravnavanim odlaganjem odpadkov povzročil nezakonito stanje, izpodbijana odločba pa je namenjena odpravi tega stanja, ne glede na to, da je bilo to stanje povzročeno na nepremičnini v lasti tretje osebe.
V dnevnem listu ni predvideno vpisovanje kraja izvajanja del, kar je logično, saj se ta vpiše v uvodni list. Ker je gradbeni dnevnik s svojo vsebino mišljen kot evidenca izvajanja del na gradbišču, zahtev glede podatkov, ki naj se vpisujejo, ni mogoče širiti „zaradi narave stvari“. V obravnavani zadevi zato odsotnost zapisa točnih lokacij na cestnih odsekih, kjer se je menjala kažipotna signalizacija, ne more pomeniti kršitve iz 3. in 4. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika. Če je bil pogodbeni dogovor med strankama s tem v zvezi kakorkoli drugačen, pa gre v prvi vrsti za kršitev pogodbe.
Kot je pravilno pojasnil že drugostopenjski upravni organ, je streha konstrukcijski element objekta, sodišče pa glede na tožbene navedbe o „položitvi“ strehe oziroma njeni montažnosti dodaja še, da je streha konstrukcijski element objekta ne glede na to, na kakšen način je izvedena. Poseg, ki pomeni dodajanje konstrukcijskih elementov objekta, pa vedno pomeni izvajanje gradbenih del na obstoječem objektu (tudi če ne gre za zidanje), za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
Upravni organ je sporno gradnjo obravnaval kot gradnjo novega objekta. Kot tako je obravnaval gradnjo dveh ograj, znotraj s tem nastalega novega prostora pa še postavitev lesenih pregrad. Ker pa tožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega organa, da je tako nastali prostor oziroma posamični pregrajeni deli nad kletnimi shrambami, namenjen za izključno uporabo pritličnih stanovanj na južni strani večstanovanjskega objekta, pomeni, da je tožnik obstoječi stanovanjski stavbi dozidal prostor oziroma z njim nadzidal skupni del stavbe (pohodno teraso kletnega dela), v katerega človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju, kar ustreza pojmu stavbe kot vrsti objekta iz 1.1. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tožnik za tako gradnjo nesporno nima gradbenega dovoljenja, zato gre za nelegalno gradnjo.
ZV-1 člen 150. Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka člen 4, 4/8, 4/9, 7.
vodno dovoljenje - vodno dovoljenje za odvzem vode za tehnološke namene - kratek odvzem vode - točkovni odvzem vode
Ne gre za točkovni odvzem vode v primeru, ko se voda v vodotok ne vrača tik pod odvzemom, temveč na razdalji 55 m oz. 56 m, merjeni po liniji vodotoka. Ker torej obstaja razdalja med mestom odvzema vode in mestom njenega vračanja, pa gre lahko le za kratek odvzem vode.
gradbeno dovoljenje - vsebina gradbenega dovoljenja - datum izdelave PGD
Posebno pri večjih gradnjah, kot je tudi obravnavana, je običajno, da se v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja projekt prilagaja različnim tehničnim in pravnim zahtevam, za vsako od teh prilagoditev pa je izdelana nova verzija. Zato je za jasno in nedvoumno opredelitev, katera od morebitnih verzij projekta predstavlja sestavni del gradbenega dovoljenja, navedba datuma izdelave projekta nujna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za podaljšanje roka za pritožbo
Upravni organ se je pri svoji presoji, ali je smiselno vložiti tožbo v upravnem sporu, oprl na razloge sklepa, zoper katerega želi tožnik vložiti pritožbo, iz katerih izhaja, da so roki za vložitev pravnega sredstva zakonski roki in zato nepodaljšljivi. Organ je v izpodbijani odločbi to stališče, s katerim se sodišče strinja, ocenil za pravilno, tožnik pa mu v tožbi ne oporeka.
upravni postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnica se nima pravice udeleževati predmetnega postopka, saj v njem ne varuje kakšne svoje pravice ali na zakon oprte pravne koristi. Pri pravni koristi namreč ne gre zgolj za neko splošno korist, temveč gre za osebno korist, ki je neposredna in pravna. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakonit predpis. V predmetnem postopku izdaja pozitivnega strokovnega mnenja k ustanovitvi Nove univerze ne posega v tožničino pravno korist. Tožnica torej v tem upravnem sporu varuje le svoj dejanski interes, ki pa ga v upravnem sporu ni mogoče uspešno uveljavljati.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka
Tožeča stranka je poziv sodišča, da se opredeli, ali je zadovoljna z novo odločbo, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novi upravni akt, prejela 13. 3. 2015. Rok za odgovor se je iztekel dne 30. 3. 2015 in do dne 1. 4. 2015 sodišče ni prejelo odgovora tožeče stranke na poziv sodišča. Zato je sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 39. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - administrativne prepovedi - procesna sposobnost
Tožena stranka je vpogledala v potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o pokojninah prosilca in je ugotovila, da znaša njegov povprečni mesečni dohodek 824,65 EUR in da višina tega dohodka presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 538,40 EUR. V začetku tožbe tožnik tem ugotovljenih zneskom ne oporeka. Ne strinja pa se s tem, da se med njegove prejemke upoštevajo tudi denarna sredstva, ki mu jih organi in sodišča zarubijo oziroma trgajo od pokojnine.