sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev, ampak je prišlo do prenosa dejavnosti vzdrževanja na podlagi odločitve organa lokalne oblasti, so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnik je iz navedenega razloga delo nadaljeval pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, zato je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ter za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
V zemljiškoknjižni zadevi zemljiškoknjižno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izdane odločbe upravne enote o zaščiteni kmetiji, saj je to predmet upravnega postopka.
nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - padec na poledenelih stopnicah - spolzka podlaga - dokazna vrednost poškodbenega lista - nevarna stvar - objektivna odgovornost - uspeh v pravdi
Poledenele stopnice, ki so povrh še na pol porušene in še zasnežene hkrati, zagotovo predstavljajo nevarno stvar in zgolj okoliščina, da tožena stranka kot lastnica zemljišča, na katerem ležijo te stopnice, zanje ni vedela, kot to zatrjuje sama, je zato ne razbremenjujejo njene odškodninske odgovornosti.
KZ člen 50, 50/3, 256, 256/1, 50, 50/3, 256, 256/1.
ponarejanje listin - uporaba predrugačene listine kot prave - številka šasije - krivda - eventualni naklep
Nobenega dvoma ni, da je obdolženec dobro vedel, da je njegovo vozilo bilo popravljeno na takšen način in da je bila nameščena številka šasije njegovega vozila na šasijo vozila, ki ga je kupil v Avstriji, saj ga sicer ne bi mogel registrirati in je tako v posledico privolil, torej v uporabo takšne tablice šasije, torej takšne listine. Obdolženec je tako ravnal v eventualnem naklepu. Zmotno je stališče pritožbe, da je to kaznivo dejanje moč storiti le z direktnim naklepom. Obdolžencu se je očitala uporaba predrugačene listine kot prave in ne, da je on predrugačil pravo listino, saj se ta izvršitvena oblika kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ lahko stori le z direktnim naklepom.
URS člen 20, 20. ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1, 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - begosumnost
Neutemeljena pa je tudi pritožba zagovornika, ko se zavzema za to, da bi se obdolžencu izrekel milejši ukrep. Po zaključku pritožbenega sodišča obdolženi namreč glede na navedeno ne more biti deležen takšnega zaupanja, da bi se mu lahko izrekel milejši ukrep, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča, kljub temu, da je pripor globok poseg v obdolženčevo svobodo, edino s priporom obdolžencu mogoče preprečiti begosumnost. Zato ne glede na načelo subsidiarnosti iz člena 192/II ZKP, milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti oziroma izvedbo kazenskega postopka, ne pride v poštev.
ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 32, 45. ZP-1 člen 156, 156-1.
prekršek - neprilagojena hitrost vožnje – ovira – kršitev materialnih določb zakona – prilagoditev hitrosti in načina vožnje
Po določbi 1. odstavka 30. člena ZVCP-1 mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Po določbi 2. odstavka navedenega določila pa mora voznik hitrost in način svoje vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem. Določba 2. odstavka navedenega določila res izrecno ne govori o oviri, vendar pa je že pojmovno izključena takšna razlaga zakona, da bi do tega prekrška lahko prišlo, ne da bi bila tudi ta hitrost vezana na pričakovanost ovire ali drugo nevarnost, ki jo voznik lahko predvidi. Določbo 2. odstavka 30. člena tega zakona je ob pravilni razlagi zakona treba tudi povezovati s 1. odstavkom 30. člena tega zakona. Hitrost vožnje je namreč odvisna od številnih okoliščin, voznik pa mora hitrost svoje vožnje stalno prilagajati tem okoliščinam, saj je od tega odvisna tako njegova varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Običajno je šteti, da je voznik vozil s primerno hitrostjo, če lahko pravočasno zaustavi svoje vozilo pred pričakovano oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, ki jo je lahko v danih okoliščinah pričakoval.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020701
KZ člen 182, 182/1, 182, 182/1.
spolna zloraba slabotne osebe - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe
Izvedeni dokazni postopek ni potrdil zavesti obdolženca o zlorabi oškodovankinega stanja akutne vinjenosti. Ker je prvostopno sodišče utemeljeno podvomilo v zavest obdolženca o tem, da zlorablja vinjenost oškodovanke, so vsi pomisleki pritožbe, ki skušajo prepričati, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni. Izveden dokazni postopek je namreč pokazal, da je obdolženčev zagovor, ko je povedal, da je oškodovanko vprašal, ali lahko pride v posteljo in da je oškodovanka privolila v odnos, pri katerem je tudi sodelovala, delno potrdila oškodovanka sama. Oškodovanka zaslišana na glavni obravnavi je povedala, da ne ve, ali je obdolžencu pred odnosom dala kakšne impulze, da lahko pride k njej, ovrgla pa tudi ni možnosti, da je pri samem odnosu sodelovala. Glede na navedeno, in ker je izvedenka povedala, da ne more z gotovostjo trditi, ali je oškodovanka spala ali ne, sodišče prve stopnje navedbam izvedenke v njenem pisnem mnenju, da je oškodovanka trdno spala, ni sledilo, kar se ob izpovedbi oškodovanke na glavni obravnavi, tudi po zaključku pritožbenega sodišča, pokaže kot pravilno. Spregledati namreč ni tudi dogajanja med obdolžencem in oškodovanko preden je ta odšla v sobo, saj so obdolženi in zaslišane priče povedali, da sta se obdolženi in oškodovanka pred dejanjem poljubljala in objemala na balkonu, da pa sta to isto počenjala tudi na WC-ju, pa pove oškodovanka sama. Okoliščina, da je oškodovanka sredi odnosa vstala in odšla, pa tudi ne potrjuje storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tudi zato ne, ker je obdolženi takoj z odnosom končal, ko je oškodovanka to željo izrazila. Razen navedenega, obdolženčev zagovor glede obnašanja oškodovanke pred in med odnosom, z nobenim izvedenim dokazom ni ovržen, niti z izpovedbo oškodovanke in mnenjem izvedenke ne, kot to skuša prikazati pritožba, ko se sklicuje na izpovedbo oškodovanke, ki je bila ves čas postopka enaka, kar pa ne drži, kot je pritožbeno sodišče že izpostavilo, ob navedbi oškodovankine izpovedbe na glavni obravnavi. Razen tega pa je potrebno pomisleke izvedenke o tem, ali je oškodovanka v kritičnem času spala ali ne, šteti obdolžencu v korist, ne pa v škodo. Ker noben izveden dokaz ni potrdil očitka iz obtožbe, da je obdolženi zlorabil oškodovankino stanje akutne vinjenosti, se vsi pomisleki pritožbe, ko skuša prepričati, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, pa pravilna.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - stranska intervencija - izvršilni postopek
Po določbi člena 170 ZIZ upnik pridobi zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Priglasitev "stranske intervencije na strani ene od strank", kot to opredeljuje ZPP v določbi čl. 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih ni možna. Tretji kot udeleženci (5. točka 16. čl. ZIZ) lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oz. varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot te opredeljuje ZIZ.
Dejstvo, da se pri toženi stranki financiranje izvaja po programih, ne more vplivati na pravico do plačila razlike v plači za delavko, ki je določene dodatne ure opravila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnik prejel, ker je njegovo delo postalo nepotrebno zaradi prenosa dejavnosti tožene stranke, je nezakonita. V tem primeru namreč pride do spremembe delodajalca po samem zakonu, tožnik pa bi lahko svoje pravice iz pogodbe o zaposlitvi uveljavljal pri delodajalcu prevzemniku. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo v delovno razmerje pri toženi stranki in za reparacijo za čas po prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. ZDR/77 člen 103, 105. OZ člen 190, 190/3. ZOR člen 210, 210/4.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel, na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za delovni red, zaradi česar ga pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati.
izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočnost sodne odločbe se na višino terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ne razteza, zato je v zvezi s tem mogoče uporabiti določbo U-I-300/04, kljub temu, da je bilo o glavnici pravnomočno odločeno že pred sprejemom te ustavne odločbe.
ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
imetnik terjatve - upnik - prehod terjatve
Če iz izvršilnega naslova ne izhaja kot upnik oseb, ki je vložila predlog za izvršbo, mora biti izvršilnemu predlogu predložena listina, s katero se dokazuje prehod terjatve nanjo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid III. kategorije - mnenje komisije - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu III. kategorije začne teči s pridobitvijo mnenja pristojne komisije. Ker je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v roku trideset dni od prejema mnenja komisije, iz katerega izhaja, da je podana podlaga za odpoved, je ravnala zakonito.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja zahtevek za povračilo stroškov izobraževanja, saj je pogodba o zaposlitvi, s katero je bila dogovorjena obveznost tožene stranke, da določen čas ostane v delovnem razmerju oz. da v nasprotnem primeru vrne stroške izobraževanja, prenehala veljati, s tem ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri tovrstna obveznost ni bila določena.
začasna odredba - odstranitev škodne nevarnosti - ločenost premoženja družbe in družbenika - neprimerno sredstvo zavarovanja - neprimerna začasna odredba
Ustanovitelj gospodarske družbe in kapitalska družba, ki jo je ustanovil, sta dva ločena pravna subjekta. Družbenik je lastnik poslovnega deleža kapitalske družbe in ne družbe ali celo njenega premoženja. Ohranitev premoženja družbe tako v ničemer ne more doseči zasledovanega namena, torej zavarovanja terjatve upnika do družbenika.
Določba 133. člena OZ ni namenjena varstvu pred sleherno grozečo škodo, torej tudi pred negotovo bodočo škodo, povzročeno s finančno transakcijo oz. za nevarnost v ekonomskem smislu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - ocena poskusnega dela - zagovor - vabilo na zagovor
Postopanje tožene stranke ni bilo zakonito, saj tožniku skupaj z vabilom na zagovor ni vročila negativne ocene poskusnega dela, tako da mu ni omogočila, da se na zagovor ustrezno pripravi, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPP člen 212, 337, 212, 337. SPZ člen 217, 269, 217, 269.
služnost hoje in vožnje - nasprotna tožba na ugotovitev, da je služnost nepotrebna - priposestvovanje služnosti - dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - pritožbena novota
Čeprav ima drugotožnica sicer dostop z občinske ceste parc. št. 437/1 in nato po poti po parc. št. 437/3 na svoji parc. št. 332/2 in 332/1, sodišče ni moglo preveriti, če je možen dostop z vsemi vozili - intervencijskimi in osebnimi ter z delovnimi stroji, ki jih drugotožnica ima, ker je pot po dvorišču med tožničino stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem zelo ozka. To dejstvo bi sicer lahko ovrgel toženec, v kolikor bi z izvedencem ustrezne stroke dokazal nasprotno, vendar izvedenca ni predlagal.
Neplačan dolg najemnine, ki se je obravnaval v že končanem postopku, ne more biti krivdni razlog v novem postopku.
Za nov krivdni razlog je treba vročiti najemniku nov opomin s konkretnim opisom kršitve pogodbe (npr. višina neplačanega dolga za točno določeno obdobje).