priposestvovanje služnosti – uporaba zemljišča za potrebe drugih in ne za lastne potrebe
Ob dejstvu, da ima nepremičnina, na kateri trgovina stoji, dostop za svoje delavce ter vhod za dostavo blaga na drugi parceli (svojem zemljišču) in so le kupci – obiskovalci marketa parkirali na toženčevem zemljišču, pri tem pa so dovoz in parkirišče uporabljali tudi številni drugi krajani in obiskovalci drugih lokalov, je jasno, da so vsa leta uporabljali toženčevo zemljišče za svoje potrebe. V posledici tega je tudi napačen materialnopravni sklep sodišča prve stopnje, da je bila služnost v korist tožeče stranke priposestvovana.
sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev, ampak je prišlo do prenosa dejavnosti vzdrževanja na podlagi odločitve organa lokalne oblasti, so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnik je iz navedenega razloga delo nadaljeval pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, zato je njegov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja pri prejšnjem delodajalcu ter za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
Začasna odredba, kot je predlagana (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine) je glede na zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko le ureditvena začasna odredba, katere bistvo naj bi bilo varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem oz. nevarnostjo uporabe sile ali pred nevarnostjo nastanka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode. Pri izdajanju takih odredb je nujen restriktiven pristop, omejene so lahko le na izjemne primere, upoštevani morajo biti strogi pogoji, hkratno je treba tehtati tudi interese nasprotne stranke (tako tudi sodna praksa, npr. sklep VS RS II Ips 105/2008 z dne 26.6.2008).
URS člen 20, 20. ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1, 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - begosumnost
Neutemeljena pa je tudi pritožba zagovornika, ko se zavzema za to, da bi se obdolžencu izrekel milejši ukrep. Po zaključku pritožbenega sodišča obdolženi namreč glede na navedeno ne more biti deležen takšnega zaupanja, da bi se mu lahko izrekel milejši ukrep, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča, kljub temu, da je pripor globok poseg v obdolženčevo svobodo, edino s priporom obdolžencu mogoče preprečiti begosumnost. Zato ne glede na načelo subsidiarnosti iz člena 192/II ZKP, milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti oziroma izvedbo kazenskega postopka, ne pride v poštev.
KZ člen 50, 50/3, 256, 256/1, 50, 50/3, 256, 256/1.
ponarejanje listin - uporaba predrugačene listine kot prave - številka šasije - krivda - eventualni naklep
Nobenega dvoma ni, da je obdolženec dobro vedel, da je njegovo vozilo bilo popravljeno na takšen način in da je bila nameščena številka šasije njegovega vozila na šasijo vozila, ki ga je kupil v Avstriji, saj ga sicer ne bi mogel registrirati in je tako v posledico privolil, torej v uporabo takšne tablice šasije, torej takšne listine. Obdolženec je tako ravnal v eventualnem naklepu. Zmotno je stališče pritožbe, da je to kaznivo dejanje moč storiti le z direktnim naklepom. Obdolžencu se je očitala uporaba predrugačene listine kot prave in ne, da je on predrugačil pravo listino, saj se ta izvršitvena oblika kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ lahko stori le z direktnim naklepom.
ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 32, 45. ZP-1 člen 156, 156-1.
prekršek - neprilagojena hitrost vožnje – ovira – kršitev materialnih določb zakona – prilagoditev hitrosti in načina vožnje
Po določbi 1. odstavka 30. člena ZVCP-1 mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Po določbi 2. odstavka navedenega določila pa mora voznik hitrost in način svoje vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem. Določba 2. odstavka navedenega določila res izrecno ne govori o oviri, vendar pa je že pojmovno izključena takšna razlaga zakona, da bi do tega prekrška lahko prišlo, ne da bi bila tudi ta hitrost vezana na pričakovanost ovire ali drugo nevarnost, ki jo voznik lahko predvidi. Določbo 2. odstavka 30. člena tega zakona je ob pravilni razlagi zakona treba tudi povezovati s 1. odstavkom 30. člena tega zakona. Hitrost vožnje je namreč odvisna od številnih okoliščin, voznik pa mora hitrost svoje vožnje stalno prilagajati tem okoliščinam, saj je od tega odvisna tako njegova varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Običajno je šteti, da je voznik vozil s primerno hitrostjo, če lahko pravočasno zaustavi svoje vozilo pred pričakovano oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, ki jo je lahko v danih okoliščinah pričakoval.
ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. ZDR/77 člen 103, 105. OZ člen 190, 190/3. ZOR člen 210, 210/4.
pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel, na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za delovni red, zaradi česar ga pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnik prejel, ker je njegovo delo postalo nepotrebno zaradi prenosa dejavnosti tožene stranke, je nezakonita. V tem primeru namreč pride do spremembe delodajalca po samem zakonu, tožnik pa bi lahko svoje pravice iz pogodbe o zaposlitvi uveljavljal pri delodajalcu prevzemniku. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo v delovno razmerje pri toženi stranki in za reparacijo za čas po prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.
Dejstvo, da se pri toženi stranki financiranje izvaja po programih, ne more vplivati na pravico do plačila razlike v plači za delavko, ki je določene dodatne ure opravila.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020701
KZ člen 182, 182/1, 182, 182/1.
spolna zloraba slabotne osebe - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe
Izvedeni dokazni postopek ni potrdil zavesti obdolženca o zlorabi oškodovankinega stanja akutne vinjenosti. Ker je prvostopno sodišče utemeljeno podvomilo v zavest obdolženca o tem, da zlorablja vinjenost oškodovanke, so vsi pomisleki pritožbe, ki skušajo prepričati, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni. Izveden dokazni postopek je namreč pokazal, da je obdolženčev zagovor, ko je povedal, da je oškodovanko vprašal, ali lahko pride v posteljo in da je oškodovanka privolila v odnos, pri katerem je tudi sodelovala, delno potrdila oškodovanka sama. Oškodovanka zaslišana na glavni obravnavi je povedala, da ne ve, ali je obdolžencu pred odnosom dala kakšne impulze, da lahko pride k njej, ovrgla pa tudi ni možnosti, da je pri samem odnosu sodelovala. Glede na navedeno, in ker je izvedenka povedala, da ne more z gotovostjo trditi, ali je oškodovanka spala ali ne, sodišče prve stopnje navedbam izvedenke v njenem pisnem mnenju, da je oškodovanka trdno spala, ni sledilo, kar se ob izpovedbi oškodovanke na glavni obravnavi, tudi po zaključku pritožbenega sodišča, pokaže kot pravilno. Spregledati namreč ni tudi dogajanja med obdolžencem in oškodovanko preden je ta odšla v sobo, saj so obdolženi in zaslišane priče povedali, da sta se obdolženi in oškodovanka pred dejanjem poljubljala in objemala na balkonu, da pa sta to isto počenjala tudi na WC-ju, pa pove oškodovanka sama. Okoliščina, da je oškodovanka sredi odnosa vstala in odšla, pa tudi ne potrjuje storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tudi zato ne, ker je obdolženi takoj z odnosom končal, ko je oškodovanka to željo izrazila. Razen navedenega, obdolženčev zagovor glede obnašanja oškodovanke pred in med odnosom, z nobenim izvedenim dokazom ni ovržen, niti z izpovedbo oškodovanke in mnenjem izvedenke ne, kot to skuša prikazati pritožba, ko se sklicuje na izpovedbo oškodovanke, ki je bila ves čas postopka enaka, kar pa ne drži, kot je pritožbeno sodišče že izpostavilo, ob navedbi oškodovankine izpovedbe na glavni obravnavi. Razen tega pa je potrebno pomisleke izvedenke o tem, ali je oškodovanka v kritičnem času spala ali ne, šteti obdolžencu v korist, ne pa v škodo. Ker noben izveden dokaz ni potrdil očitka iz obtožbe, da je obdolženi zlorabil oškodovankino stanje akutne vinjenosti, se vsi pomisleki pritožbe, ko skuša prepričati, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, pa pravilna.
izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - stranska intervencija - izvršilni postopek
Po določbi člena 170 ZIZ upnik pridobi zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Priglasitev "stranske intervencije na strani ene od strank", kot to opredeljuje ZPP v določbi čl. 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih ni možna. Tretji kot udeleženci (5. točka 16. čl. ZIZ) lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oz. varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot te opredeljuje ZIZ.
ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
imetnik terjatve - upnik - prehod terjatve
Če iz izvršilnega naslova ne izhaja kot upnik oseb, ki je vložila predlog za izvršbo, mora biti izvršilnemu predlogu predložena listina, s katero se dokazuje prehod terjatve nanjo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid III. kategorije - mnenje komisije - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu III. kategorije začne teči s pridobitvijo mnenja pristojne komisije. Ker je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v roku trideset dni od prejema mnenja komisije, iz katerega izhaja, da je podana podlaga za odpoved, je ravnala zakonito.
izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočnost sodne odločbe se na višino terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ne razteza, zato je v zvezi s tem mogoče uporabiti določbo U-I-300/04, kljub temu, da je bilo o glavnici pravnomočno odločeno že pred sprejemom te ustavne odločbe.
Institut napotitve na pravdo pride v poštev le takrat, kadar gre za spor med strankami zapuščinskega postopka glede dejstev, od katerih je odvisna njihova dedna pravica (210. čl. ZD), ali kadar je spor med dediči glede obsega zapuščine (212. čl. ZD). Kadar pa gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka v zapuščinskem postopku, se institut napotitve na pravdo ne more uporabiti. Zapuščinsko sodišče ne more odločati o dedovanju tistih pravic, ki so še sporne, saj bi bilo tako odločanje preuranjeno.
izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja zahtevek za povračilo stroškov izobraževanja, saj je pogodba o zaposlitvi, s katero je bila dogovorjena obveznost tožene stranke, da določen čas ostane v delovnem razmerju oz. da v nasprotnem primeru vrne stroške izobraževanja, prenehala veljati, s tem ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri tovrstna obveznost ni bila določena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0066643
ZOZP člen 7. ZOR člen 200. ZPP člen 108, 285, 339, 339/2, 339/2-8.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba zavarovalnih pravic – višina regresa – opredelitev oblik nepremoženjske škode – poravnava – ugovor regresnega zavezanca – ugovor pomanjkljive likvidacije škode – nepopolna tožba – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku – dolžnost obveščanja zavarovalnice o likvidaciji škode – zakonske zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti – kdaj obresti nehajo teči
V primeru, ko je zavarovalnica po 7. členu ZOZP upravičena pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti uveljavljati od zavarovanca izplačani znesek, gre za pravno podlago, ki je odškodninski zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. V teh primerih zamudne obresti tečejo po opominu, in če tega ni oziroma ta ni takšen, da bi tožena stranka lahko vedela, koliko dolguje, je opomin vložitev tožbe.
Sodišče prve stopnje ni zavrnilo tožbenega zahtevka glede nepremoženjske škode zato, ker tožba nima vsega, da bi bila sposobna za obravnavo, ali bi imela kakšne pomanjkljivosti, zaradi katerih bi jo sodišče moralo vrniti v popravo v pomenu 108. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zato, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni podala ustreznih trditev in dokazov za te trditve, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je izplačani znesek glede višine utemeljen. Za zahtevek po 7. členu ZOZP je sicer dovolj, da tožeča stranka zatrjuje utemeljenost povračilnega zahtevka in višino, saj gre za pravno naravo zahtevka, ki je odškodnina zaradi kršitve zavarovalne pogodbe. Vendar je v tem primeru tožena stranka ugovarjala in ti ugovori so pravno relevantni: da je tožena stranka izplačala previsoko odškodnino in da ta odškodnina ni bila v vzročni zvezi s poškodbami, katere je utrpel oškodovanec. Ta svoj ugovor je tožena stranka substancirala in za to ponudila dokaze. Ko je tožena stranka podala substancirani ugovor in za navedbe predlagala dokaze, je s tem odprla ugovor, da je tožeča stranka pomanjkljivo likvidirala škodo. Tožena stranka ima namreč v takšni pravdi vse ugovore, kot bi jih imela sicer, če bi jo tožil oškodovanec v odškodninski tožbi. Ob substanciranih ugovorih tožene stranke, mora tožeča stranka ponuditi trditveno podlago in dokaze o načinu likvidacije škode.
pasivna legitimacija - gradnja avtocest - premoženjska škoda
Iz določbe 2. odstavka 3. čl. ZDARS izhaja, da DARS svoje zakonsko določene naloge vedno opravlja za račun države, ne pa za svoj račun, zato ob pravilni uporabi te zakonske določbe DARS ni pasivno legitimiran v tem sporu in ni odgovoren za škodo, ki izvira iz zatrjevano nepravilno urejene deponije na tožnikovem zemljišču, ki je bila urejena v zvezi z izgradnjo avtoceste na odseku V. - A. v.
Prijava terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in ki se štejejo za stroške stečajnega postopka, narave teh terjatev ne spreminja, ne glede na to, kakšno je bilo ravnanje stečajnega upravitelja. Kljub temu, da je (po nepotrebnem prijavljene) terjatve (iz naslova plače za obdobje zaposlitve od uvedbe stečajnega postopka dalje) priznal, lahko tožnica njihovo plačilo uveljavlja v individualnem delovnem sporu z dajatveno tožbo. Tudi če bi jih prerekal in tožnico napotil na pravdo, tožnica v tem delu ne bi imela le ugotovitvene tožbe, temveč dajatveno. Njen interes namreč ni le v tem, da se ugotovi obstoj terjatve, temveč v tem, da pridobi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko v izvršbi doseže poplačilo take terjatve iz stroškov stečajnega postopka.