• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VSM sodba I Cp 1791/2008
    18.11.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM0020682
    OZ člen 150, 179/2, 150, 179/2.
    nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - padec na poledenelih stopnicah - spolzka podlaga - dokazna vrednost poškodbenega lista - nevarna stvar - objektivna odgovornost - uspeh v pravdi
    Poledenele stopnice, ki so povrh še na pol porušene in še zasnežene hkrati, zagotovo predstavljajo nevarno stvar in zgolj okoliščina, da tožena stranka kot lastnica zemljišča, na katerem ležijo te stopnice, zanje ni vedela, kot to zatrjuje sama, je zato ne razbremenjujejo njene odškodninske odgovornosti.

     
  • 82.
    VSM sodba I Cp 1993/2008
    18.11.2008
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00200664
    ZPP člen 4, 5, 4, 5.
    dokazni postopek - kršitev načela neposrednosti in kontradiktornosti - seznanitev z mnenjem izvedenca
    Pravica stranke do izjave vključuje tudi njeno pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo z izvidom in mnenjem izvedenca in se glede njiju opredelijo. Taka pravica stranke pa zajema tudi korelativno dolžnost sodišča, da se do obrazloženih pomislekov strank, ki jih le-te podajo v zvezi z izvedenskim delom, sodišče prve stopnje vsaj opredeli, če strankinemu predlogu za dopolnitev mnenja že ne sledi.

     
  • 83.
    VSK sklep Cp 1043/2008
    18.11.2008
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSK0004586
    ZIZ člen 272. SPZ člen 243, 243/1.
    izbrisna tožba - ureditvena začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjeten obstoj terjatve - restriktiven pristop
    Začasna odredba, kot je predlagana (prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine) je glede na zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko le ureditvena začasna odredba, katere bistvo naj bi bilo varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem oz. nevarnostjo uporabe sile ali pred nevarnostjo nastanka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode. Pri izdajanju takih odredb je nujen restriktiven pristop, omejene so lahko le na izjemne primere, upoštevani morajo biti strogi pogoji, hkratno je treba tehtati tudi interese nasprotne stranke (tako tudi sodna praksa, npr. sklep VS RS II Ips 105/2008 z dne 26.6.2008).
  • 84.
    VSM sodba I Kp 487/2008
    14.11.2008
    kazensko materialno pravo
    VSM0020653
    KZ člen 50, 50/3, 256, 256/1, 50, 50/3, 256, 256/1.
    ponarejanje listin - uporaba predrugačene listine kot prave - številka šasije - krivda - eventualni naklep
    Nobenega dvoma ni, da je obdolženec dobro vedel, da je njegovo vozilo bilo popravljeno na takšen način in da je bila nameščena številka šasije njegovega vozila na šasijo vozila, ki ga je kupil v Avstriji, saj ga sicer ne bi mogel registrirati in je tako v posledico privolil, torej v uporabo takšne tablice šasije, torej takšne listine. Obdolženec je tako ravnal v eventualnem naklepu. Zmotno je stališče pritožbe, da je to kaznivo dejanje moč storiti le z direktnim naklepom. Obdolžencu se je očitala uporaba predrugačene listine kot prave in ne, da je on predrugačil pravo listino, saj se ta izvršitvena oblika kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 256. člena KZ lahko stori le z direktnim naklepom.

     
  • 85.
    VSM sklep I Ip 1261/2008
    14.11.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSM0023002
    ZIZ člen 38, 38c.
    izvršilni stroški - plačilo za delo in stroški izvršitelja - neizveden rubež - delni umik predloga za izvršbo
    Upnik je sporočil, da umika izvršilni predlog v delu, ki se nanaša na rubež in prodajo dolžnikovih premičnih stvari.

    Upnikovo procesno dejanje je bilo opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež.
  • 86.
    VSL sodba PRp 2272/2008
    14.11.2008
    VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
    VSL0066504
    ZVCP-1 člen 30, 30/1, 30/2, 32, 45. ZP-1 člen 156, 156-1.
    prekršek - neprilagojena hitrost vožnje – ovira – kršitev materialnih določb zakona – prilagoditev hitrosti in načina vožnje
    Po določbi 1. odstavka 30. člena ZVCP-1 mora voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Po določbi 2. odstavka navedenega določila pa mora voznik hitrost in način svoje vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem. Določba 2. odstavka navedenega določila res izrecno ne govori o oviri, vendar pa je že pojmovno izključena takšna razlaga zakona, da bi do tega prekrška lahko prišlo, ne da bi bila tudi ta hitrost vezana na pričakovanost ovire ali drugo nevarnost, ki jo voznik lahko predvidi. Določbo 2. odstavka 30. člena tega zakona je ob pravilni razlagi zakona treba tudi povezovati s 1. odstavkom 30. člena tega zakona. Hitrost vožnje je namreč odvisna od številnih okoliščin, voznik pa mora hitrost svoje vožnje stalno prilagajati tem okoliščinam, saj je od tega odvisna tako njegova varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Običajno je šteti, da je voznik vozil s primerno hitrostjo, če lahko pravočasno zaustavi svoje vozilo pred pričakovano oviro ali da se izogne drugi nevarnosti, ki jo je lahko v danih okoliščinah pričakoval.
  • 87.
    VSM sklep II Kp 245/2008
    14.11.2008
    kazensko procesno pravo
    VSM0020633
    URS člen 20, 20. ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1, 192, 192/2, 201, 201/1, 201/1-1.
    pripor - priporni razlog - begosumnost
    Neutemeljena pa je tudi pritožba zagovornika, ko se zavzema za to, da bi se obdolžencu izrekel milejši ukrep. Po zaključku pritožbenega sodišča obdolženi namreč glede na navedeno ne more biti deležen takšnega zaupanja, da bi se mu lahko izrekel milejši ukrep, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča, kljub temu, da je pripor globok poseg v obdolženčevo svobodo, edino s priporom obdolžencu mogoče preprečiti begosumnost. Zato ne glede na načelo subsidiarnosti iz člena 192/II ZKP, milejši ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti oziroma izvedbo kazenskega postopka, ne pride v poštev.

     
  • 88.
    VDSS sodba Pdp 986/2008
    13.11.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0006439
    ZDR člen 42. OZ člen 376.
    plača – nadurno delo
    Dejstvo, da se pri toženi stranki financiranje izvaja po programih, ne more vplivati na pravico do plačila razlike v plači za delavko, ki je določene dodatne ure opravila.
  • 89.
    VSC sklep I Ip 902/2008
    13.11.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002206
    ZUstS člen 44, 44.
    izvršilni postopek - objektivne meje pravnomočnosti
    Pravnomočnost sodne odločbe se na višino terjatve iz naslova zakonskih zamudnih obresti ne razteza, zato je v zvezi s tem mogoče uporabiti določbo U-I-300/04, kljub temu, da je bilo o glavnici pravnomočno odločeno že pred sprejemom te ustavne odločbe.

     
  • 90.
    VSC sklep I Ip 441/2008
    13.11.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002208
    ZIZ člen 24, 24/1, 24, 24/1. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
    imetnik terjatve - upnik - prehod terjatve
    Če iz izvršilnega naslova ne izhaja kot upnik oseb, ki je vložila predlog za izvršbo, mora biti izvršilnemu predlogu predložena listina, s katero se dokazuje prehod terjatve nanjo.

     
  • 91.
    VDSS sodba Psp 156/2008
    13.11.2008
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0007416
    ZPIZ/92 člen 43, 43/1, 46, 46/4, 185, 185/3, 185/4. ZDR/77 člen 103, 105. OZ člen 190, 190/3. ZOR člen 210, 210/4.
    pokojninska osnova – plača – dodatek k plači – nova odmera pokojnine – vračilo prispevkov
    Za izračun pokojninske osnove se upošteva plača, ki jo je zavarovanec prejel, na podlagi dela, ne pa prejemki, izplačani delavcem mimo meril in osnov, ki sicer veljajo za določitev plač. Takšen prejemek je tudi tako imenovani dodatek za delovni red, zaradi česar ga pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati.
  • 92.
    VDS sodba Pdp 383/2008
    13.11.2008
    delovno pravo
    VDS0004278
    ZDR člen 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 73/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
    Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožnik prejel, ker je njegovo delo postalo nepotrebno zaradi prenosa dejavnosti tožene stranke, je nezakonita. V tem primeru namreč pride do spremembe delodajalca po samem zakonu, tožnik pa bi lahko svoje pravice iz pogodbe o zaposlitvi uveljavljal pri delodajalcu prevzemniku. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za reintegracijo v delovno razmerje pri toženi stranki in za reparacijo za čas po prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen.

     
  • 93.
    VSM sodba I Kp 726/2008
    13.11.2008
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM0020701
    KZ člen 182, 182/1, 182, 182/1.
    spolna zloraba slabotne osebe - pomanjkanje dokazov - oprostitev obtožbe
    Izvedeni dokazni postopek ni potrdil zavesti obdolženca o zlorabi oškodovankinega stanja akutne vinjenosti. Ker je prvostopno sodišče utemeljeno podvomilo v zavest obdolženca o tem, da zlorablja vinjenost oškodovanke, so vsi pomisleki pritožbe, ki skušajo prepričati, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni. Izveden dokazni postopek je namreč pokazal, da je obdolženčev zagovor, ko je povedal, da je oškodovanko vprašal, ali lahko pride v posteljo in da je oškodovanka privolila v odnos, pri katerem je tudi sodelovala, delno potrdila oškodovanka sama. Oškodovanka zaslišana na glavni obravnavi je povedala, da ne ve, ali je obdolžencu pred odnosom dala kakšne impulze, da lahko pride k njej, ovrgla pa tudi ni možnosti, da je pri samem odnosu sodelovala. Glede na navedeno, in ker je izvedenka povedala, da ne more z gotovostjo trditi, ali je oškodovanka spala ali ne, sodišče prve stopnje navedbam izvedenke v njenem pisnem mnenju, da je oškodovanka trdno spala, ni sledilo, kar se ob izpovedbi oškodovanke na glavni obravnavi, tudi po zaključku pritožbenega sodišča, pokaže kot pravilno. Spregledati namreč ni tudi dogajanja med obdolžencem in oškodovanko preden je ta odšla v sobo, saj so obdolženi in zaslišane priče povedali, da sta se obdolženi in oškodovanka pred dejanjem poljubljala in objemala na balkonu, da pa sta to isto počenjala tudi na WC-ju, pa pove oškodovanka sama. Okoliščina, da je oškodovanka sredi odnosa vstala in odšla, pa tudi ne potrjuje storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, tudi zato ne, ker je obdolženi takoj z odnosom končal, ko je oškodovanka to željo izrazila. Razen navedenega, obdolženčev zagovor glede obnašanja oškodovanke pred in med odnosom, z nobenim izvedenim dokazom ni ovržen, niti z izpovedbo oškodovanke in mnenjem izvedenke ne, kot to skuša prikazati pritožba, ko se sklicuje na izpovedbo oškodovanke, ki je bila ves čas postopka enaka, kar pa ne drži, kot je pritožbeno sodišče že izpostavilo, ob navedbi oškodovankine izpovedbe na glavni obravnavi. Razen tega pa je potrebno pomisleke izvedenke o tem, ali je oškodovanka v kritičnem času spala ali ne, šteti obdolžencu v korist, ne pa v škodo. Ker noben izveden dokaz ni potrdil očitka iz obtožbe, da je obdolženi zlorabil oškodovankino stanje akutne vinjenosti, se vsi pomisleki pritožbe, ko skuša prepričati, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje, neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolženca zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe, pa pravilna.

     
  • 94.
    VSC sklep I Ip 842/2008
    13.11.2008
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002228
    ZIZ člen 16, 170, 208. ZPP člen 199.
    izvršba na nepremičnine - zaznamba sklepa o izvršbi - stranska intervencija - izvršilni postopek
    Po določbi člena 170 ZIZ upnik pridobi zastavno pravico in z njo poplačilno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. Priglasitev "stranske intervencije na strani ene od strank", kot to opredeljuje ZPP v določbi čl. 199 za pravdne postopke, v izvršilnih postopkih ni možna. Tretji kot udeleženci (5. točka 16. čl. ZIZ) lahko svoje pravice ali pravne koristi uresničujejo oz. varujejo v izvršilnem postopku kot udeleženci v okviru procesnih položajev in možnosti, kot te opredeljuje ZIZ.
  • 95.
    VDS sodba in sklep Pdp 459/2008
    13.11.2008
    delovno pravo
    VDS0004277
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - invalid III. kategorije - mnenje komisije - rok za podajo odpovedi
    Subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu III. kategorije začne teči s pridobitvijo mnenja pristojne komisije. Ker je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v roku trideset dni od prejema mnenja komisije, iz katerega izhaja, da je podana podlaga za odpoved, je ravnala zakonito.

     
  • 96.
    VDSS sodba in sklep Pdp 312/2008
    12.11.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0007839
    ZDR člen 172.
    izobraževanje - vrnitev stroškov izobraževanja - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
    Tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja zahtevek za povračilo stroškov izobraževanja, saj je pogodba o zaposlitvi, s katero je bila dogovorjena obveznost tožene stranke, da določen čas ostane v delovnem razmerju oz. da v nasprotnem primeru vrne stroške izobraževanja, prenehala veljati, s tem ko je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi, v kateri tovrstna obveznost ni bila določena.
  • 97.
    VSL sodba I Cp 1789/2008
    12.11.2008
    denacionalizacija
    VSL0052167
    ZDen člen 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9, 22, 22/2, 27, 27/1, 27/9. URS člen 33, 33. ZSKZ člen 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6, 16, 17, 17/2, 17/4, 17/6. ZKZ člen 29, 29/1, 29, 29/1.
    vrnitev podržavljenih zemljišč - denacionalizacija - oblika vrnitve - vrnitev z vzpostavitvijo lastninske pravice - dejanski uporabnik denacionalizirane nepremičnine - zakupno razmerje - varstvo lastninske pravice - lastninska pravica denacionalizacijskega upravičenca
    Glede na to, da je na podlagi 16. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov tožena stranka le upravljalec zemljišč in v pravnem razmerju le s Skladom, je z analogno uporabo 22. člena ZDen mogoče priti edino do zaključka, da tudi toženka sama ne more obdržati posesti nepremičnin dlje, kot bi jo lahko Sklad.

     
  • 98.
    VDS sodba Pdp 682/2008
    12.11.2008
    delovno pravo
    VDS0004262
    ZDR člen 110, 110/1, 110, 110/1.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitve pogodbenih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
    Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da je bilo upoštevaje vse okoliščine in interese pogodbenih strank z delovnim razmerjem mogoče nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka (tožnik v času dolgotrajne zaposlitve pri toženi stranki predhodno ni nikoli neopravičeno izostal z dela, zaradi njegove odsotnosti delovni proces ni bil moten), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi dvodnevnega neopravičenega izostanka z dela nezakonita.

     
  • 99.
    VDSS sklep Pdp 114/2008
    12.11.2008
    DELOVNO PRAVO
    VDS0004562
    ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149.
    odškodnina – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost
    Armaturna žica sicer sama po sebi ne predstavlja nevarne stvari, je bilo pa v konkretnem primeru rezanje armaturne žice nevarna dejavnost, saj je bila žica pred tem zvita na kolutu, tako da se je odrezani kos žice povratno sprožil nazaj in tožnika poškodoval. Za poškodbe mu je tožena stranka objektivno odškodninsko odgovorna.
  • 100.
    VSM sklep I Cp 890/2008
    12.11.2008
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSM0020679
    ZTLR člen 71, 75, 78, 79, 71, 75, 78, 79. Zvis člen 10, 13, 18, 20, 20/2, 30, 76, 10, 13, 18, 20, 20/2, 30, 76. ZIZ člen 21, 229, 21, 229. ZPP člen 128, 128/2, 154, 158, 180, 180/1, 426, 128, 128/2, 154, 158, 180, 180/1, 426.
    motenje posesti - pravni interes za ugotovitev motilnega dejanja - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti - posredna posest - detencija - izvrševanje posesti pravne osebe - pomanjkljiva trditvena podlaga - določenost tožbenega zahtevka - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv
    Posestnik je lahko le pravna oseba oz. pravni subjekt, ki lahko glede na pozitivnopravno ureditev samostojno nastopa v pravnem prometu, ne pa tudi organi takšnega pravnega subjekta.

    Tožbeni zahtevek mora biti s procesnega vidika oblikovan kot dajatveni, kar pa še ne pomeni, da je morebitni ugotovitveni del oz. ločen opis motilnega dejanja že a priori nedovoljen.

    Sodišče je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega stališča, da prvotožnica in drugotožnica, ker toženec pri njiju ni več zaposlen, nimata več ekonomskega interesa za tožbo.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>