dokazna ocena - sledovi športnih copat - specialni povratnik - velika tatvina
Iz strokovnega mnenja, ki ga je izdelal Oddelek kriminalistične tehnike Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor, izhajajo ugotovitve, da je odtis športnih copat znamke "Excite" po vzorcu enak sledi obuvala, ki so bile zavarovane na kraju vloma. Strokovnega mnenja o identičnosti pa ni mogoče izdelati. Takšno strokovno mnenje, ki ga je izdelala policija, pa ni dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodbe, ampak dokaz, ki ga sodišče presoja in ocenjuje kot vsak drug dokaz. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga zato nima podlage v zakonu.
Listini le zato, ker vsebuje bremena za dediče, ni mogoče odreči lastnosti oporoke. Oporoka, če naj bo veljavna, mora biti napravljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Če je predpisana oblika kršena, je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo formalno hibno oporoko je, ali je oporoka podana v eni od predpisanih oblik, in če ni takrat sploh ne gre za oporoko.
ZPP člen 105.a, 105.a/2, 497, 497/2. ZST člen 4, 4/1, 26, 32.
gospodarski spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – procesna predpostavka – poziv sodišča za plačilo sodne takse
Res je, da ZST v 26. čl. predpisuje, da sodišče stranko, ki ob vložitvi vloge ne plača sodne takse ali ne plača vse takse, s pisno vlogo pozove, naj v določenem roku plača dolžno takso, kar pa še ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženo stranko na obširen in celovit način opozoriti, zakaj znaša njena taksna obveznost za pritožbo v tistem trenutku ravno 76,73 EUR. Pravno relevantno je, da je znašala na dan 1.4.2008 dolžna sodna taksa za pritožbo 76,73 EUR, pri čemer bi morala tožena stranka ta znesek plačati v roku 8 dni, česar pa ni storila, temveč je iz tega naslova plačala zgolj 27,15 EUR.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/3, 235/5, 235, 235/3, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik - voznik tovornega vozila
Določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ni mogoče uporabiti, če je storilec storil prekrške, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, četudi mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil obakrat izrečenih po 17 kazenskih točk.
Za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne zadošča zgolj navajanje, da je storilec po poklicu voznik tovornega vozila. Iz navedb mora izhajati, da je vožnja določene kategorije motornih vozil za storilca osnovni poklic, kar pomeni, da je to edino delo, ki ga lahko opravlja v okviru delovnega mesta ali samozaposlitve in se z njim preživlja, poleg tega pa mora za svoje trditve ponuditi tudi ustrezne dokaze.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – utemeljen ugovor – zastaranje terjatve
Trditev, da so upnikove terjatve zastarale je nedvomno trditev o takem pravno pomembnem dejstvu, ki bi, v kolikor bi se izkazal za resnično, lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zadostna skrbnost
Glede na 1. odst. 116. čl. ZPP je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dovoliti le, če gre za zamudo roka oz. naroka iz upravičenega vzroka, to pa je tisti, ki ga stranka ni zakrivila. Tožena stranka ni bila dovolj skrbna, ker ni preverila, ali je njena pooblaščenka prejela vabilo za glavno obravnavo (ob dejstvu, da je bila tožena stranka že pred tem s strani sodišča pozvana, da poda odgovor na tožbo). Ko pa je moč stranki v zvezi z njenim ravnanjem očitati nezadostno skrbnost, potem tudi razlog, ki ga uveljavlja za vrnitev v prejšnje stanje, ni upravičen.
ZFPPIPP člen 14, 232, 232/4, 493. ZPPSL člen 97, 97/2.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga – insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – uporaba predpisa
Po splošnem pravilu, določenem v 493. čl. ZFPPIPP se samo v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona tudi po uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve.
stvarna pristojnost – delovno sodišče – odškodnina – pravna kvalifikacija
Tožnik plačila odškodnine v tem sporu ni zahteval od tožene stranke kot države (iz naslova odgovornosti za delo državnih organov, kot je nepravilno pravno okvalificiral tožbeni zahtevek), ampak od tožene stranke RS kot delodajalca, saj je uveljavljal plačilo materialne škode, ki naj bi mu nastala zaradi razporeditev, premestitev in znižanj količnika za določitev plače ter drugih prikrajšanj pri pravicah iz delovnega razmerja ter plačilo nematerialne škode zaradi duševnih bolečin, okrnjenega ugleda in razžalitve dobrega imena in časti (kar naj bi bilo posledica kazenskega postopka zoper njega). Zato je za sojenje podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu pravnega interesa ni potrebno izkazati, ker se predpostavlja, saj se ugotovitvena tožba lahko vloži na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR. Zato je povsem nepomembno, ali s to tožbo delavec zahteva tudi vrnitev na delo k delodajalcu ali ne.
Ker tožena stranka ni pravočasno opravila ustreznih poizvedb v zvezi z zaposlitvijo tožnice pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka, k kateremu predlaga nove dokaze. Te dokaze bi morala namreč predložiti že v postopku pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 286, 286/1, 286/2, 286/4.
dokazovanje - prekluzija
Določba 286. člena ZPP ne pomeni, da mora stranka že takoj predlagati vse morebitne dokaze za dokazovanje nekega dejstva, ampak ji omogoča, da nove dokaze predlaga šele po tem, ko se izkaže, da prvotno predlagani dokazi ne zadoščajo za dokazovanje tega dejstva.
Tožnik je že pred sklenitvijo sodne poravnave vedel, da je toženka plačala le razliko med po tožniku plačanim predujmom in dejansko nastalimi stroški izvedenca. Zato bi moral to upoštevati pri sklepanju sodne poravnave, ki zajema tudi dogovor o pravdnih stroških, in ne more zahtevati zdaj vračila plačanega predujma od sodišča, ki o pravdnih stroških sploh ni odločilo.
zastaranje terjatve - pogodba - promet blaga in storitev - leasing pogodba
Ob pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik odstopil od leasing pogodbe dne 25.11.1999, da je predmetna pogodba sklenjena kot pogodba v prometu blaga in storitev, da je zastaralni rok pričel teči po odstopu od pogodbe, da je zastaralni rok 3 letni, je pravilen zaključek, da je tožba vložena po preteku zastaralnega roka, zaradi česar tožnik nima več pravice terjati svoje terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža – pridobitno delo
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, čeprav je bil tožnik v času bolniške odsotnosti navzoč ob stojnici, kjer sta za promocijo izdelkov skrbela tožnikov brat in njegovo dekle, saj to ne pomeni, da je opravljal pridobitno delo.
vrnitev v prejšnje stanje – vabilo na narok – vročanje – zamudna sodba
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa napaka (pri vročanju), ki jo zagreši sodišče. Zato ni utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke zaradi razloga, ki ga navaja v pritožbi, to je, da ji pred izdajo zamudne sodbe vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno, saj se morebitne napake v zvezi z vročanjem vabila presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo.
ZPP člen 116, 116/2, 116, 116/2. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
vrnitev v prejšnje stanje - materialni prekluzivni rok
Vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče dovoliti v zvezi z materialnimi prekluzivnimi roki. Ker je tožnica rok za uveljavljanje sodnega varstva v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zamudila, je njena pravica prenehala po samem zakonu in ne more uspeti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZOR člen 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2, 173, 192, 192/1, 195, 195/1, 200, 200/2.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - povečana nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje - smučarska vlečnica - smučarska žičnica - deljena odgovornost - sokrivda oškodovanca - skrbnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi strahu - ne ultra alterum tantum
Tipične nevarne stvari so prav stroji in naprave, ki jih poganja električna (ali kemična) energija. Smučarska žičnica „na sidra“, katere način delovanja temelji strojnem pogonu, vlečna sila pa je po splošnih življenjskih izkušnjah znatna, je tipična nevarna stvar.
Tožnica je stala v območju opletanja sidra, in sicer največ 3,5 m od vertikalne osi vlečne žične vrvi. To ni bilo skrbno ravnanje. Ni namreč dovolj, da se je tožnica umaknila do te mere, da ni ovirala sestopa z vlečnice drugim smučarjem. Kot uporabnica smučišča bi se z običajno skrbnostjo, ki se lahko pričakuje, morala čim preje umakniti z območja delovanja nevarne naprave, in to več kot le 3,5 m od vertikalne osi vlečne vrvi. Da se je pri sestopu umaknila na prekratko razdaljo, govori prav nastanek obravnavane nesreče, ko se je morala z roko zaščititi pred udarcem sidra, ki je zanihalo, ker ga je (v tožbi navaja, da celo dve sidri za njo) izpustil smučar. Ni namreč neobičajno (čeprav gre za neobičajno nesrečo v smislu celotnega mehanizma njenega nastanka), da na vlečnici kakšen smučar pade, zlasti če gre za smučišče, izrazito namenjeno začetnikom, kar v tem primeru ni sporno. V takem primeru je treba računati z možnostjo, da sidro vlečnice zaniha. Okoliščina, da se tožnica ni pravočasno umaknila na varno razdaljo, pomeni po presoji pritožbenega sodišča 20 % njene sokrivde.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ne more biti upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
Tožnica je prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje kot iskalka zaposlitve, tako da je treba njeno stanje invalidnosti presojati v okviru poklica šivilje kot njenega osnovnega poklica in ne le v okviru dela odlagalca končnih garnitur (ki ga je opravljala pred prenehanjem delovnega razmerja).