ZFPPIPP člen 14, 232, 232/4, 493. ZPPSL člen 97, 97/2.
predlog za začetek stečajnega postopka – aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga – insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka – uporaba predpisa
Po splošnem pravilu, določenem v 493. čl. ZFPPIPP se samo v stečajnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona tudi po uveljavitvi uporabljajo predpisi, ki so se zanje uporabljali do njegove uveljavitve.
ZPP člen 105.a, 105.a/2, 497, 497/2. ZST člen 4, 4/1, 26, 32.
gospodarski spor majhne vrednosti – nastanek taksne obveznosti – procesna predpostavka – poziv sodišča za plačilo sodne takse
Res je, da ZST v 26. čl. predpisuje, da sodišče stranko, ki ob vložitvi vloge ne plača sodne takse ali ne plača vse takse, s pisno vlogo pozove, naj v določenem roku plača dolžno takso, kar pa še ne pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru toženo stranko na obširen in celovit način opozoriti, zakaj znaša njena taksna obveznost za pritožbo v tistem trenutku ravno 76,73 EUR. Pravno relevantno je, da je znašala na dan 1.4.2008 dolžna sodna taksa za pritožbo 76,73 EUR, pri čemer bi morala tožena stranka ta znesek plačati v roku 8 dni, česar pa ni storila, temveč je iz tega naslova plačala zgolj 27,15 EUR.
Listini le zato, ker vsebuje bremena za dediče, ni mogoče odreči lastnosti oporoke. Oporoka, če naj bo veljavna, mora biti napravljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. Če je predpisana oblika kršena, je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo formalno hibno oporoko je, ali je oporoka podana v eni od predpisanih oblik, in če ni takrat sploh ne gre za oporoko.
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - zadostna skrbnost
Glede na 1. odst. 116. čl. ZPP je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dovoliti le, če gre za zamudo roka oz. naroka iz upravičenega vzroka, to pa je tisti, ki ga stranka ni zakrivila. Tožena stranka ni bila dovolj skrbna, ker ni preverila, ali je njena pooblaščenka prejela vabilo za glavno obravnavo (ob dejstvu, da je bila tožena stranka že pred tem s strani sodišča pozvana, da poda odgovor na tožbo). Ko pa je moč stranki v zvezi z njenim ravnanjem očitati nezadostno skrbnost, potem tudi razlog, ki ga uveljavlja za vrnitev v prejšnje stanje, ni upravičen.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 235, 235/3, 235/5, 235, 235/3, 235/5.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik - voznik tovornega vozila
Določb V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ni mogoče uporabiti, če je storilec storil prekrške, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk, četudi mu je bilo ob uporabi omilitvenih določil obakrat izrečenih po 17 kazenskih točk.
Za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1 ne zadošča zgolj navajanje, da je storilec po poklicu voznik tovornega vozila. Iz navedb mora izhajati, da je vožnja določene kategorije motornih vozil za storilca osnovni poklic, kar pomeni, da je to edino delo, ki ga lahko opravlja v okviru delovnega mesta ali samozaposlitve in se z njim preživlja, poleg tega pa mora za svoje trditve ponuditi tudi ustrezne dokaze.
dokazna ocena - sledovi športnih copat - specialni povratnik - velika tatvina
Iz strokovnega mnenja, ki ga je izdelal Oddelek kriminalistične tehnike Sektorja kriminalistične policije pri Policijski upravi Maribor, izhajajo ugotovitve, da je odtis športnih copat znamke "Excite" po vzorcu enak sledi obuvala, ki so bile zavarovane na kraju vloma. Strokovnega mnenja o identičnosti pa ni mogoče izdelati. Takšno strokovno mnenje, ki ga je izdelala policija, pa ni dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodbe, ampak dokaz, ki ga sodišče presoja in ocenjuje kot vsak drug dokaz. Uveljavljanje tega pritožbenega razloga zato nima podlage v zakonu.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – utemeljen ugovor – zastaranje terjatve
Trditev, da so upnikove terjatve zastarale je nedvomno trditev o takem pravno pomembnem dejstvu, ki bi, v kolikor bi se izkazal za resnično, lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 286/4, 286, 286/1, 286/2, 286/4.
dokazovanje - prekluzija
Določba 286. člena ZPP ne pomeni, da mora stranka že takoj predlagati vse morebitne dokaze za dokazovanje nekega dejstva, ampak ji omogoča, da nove dokaze predlaga šele po tem, ko se izkaže, da prvotno predlagani dokazi ne zadoščajo za dokazovanje tega dejstva.
Ker tožena stranka ni pravočasno opravila ustreznih poizvedb v zvezi z zaposlitvijo tožnice pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ne more uspeti s predlogom za obnovo postopka, k kateremu predlaga nove dokaze. Te dokaze bi morala namreč predložiti že v postopku pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu pravnega interesa ni potrebno izkazati, ker se predpostavlja, saj se ugotovitvena tožba lahko vloži na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR. Zato je povsem nepomembno, ali s to tožbo delavec zahteva tudi vrnitev na delo k delodajalcu ali ne.
stvarna pristojnost – delovno sodišče – odškodnina – pravna kvalifikacija
Tožnik plačila odškodnine v tem sporu ni zahteval od tožene stranke kot države (iz naslova odgovornosti za delo državnih organov, kot je nepravilno pravno okvalificiral tožbeni zahtevek), ampak od tožene stranke RS kot delodajalca, saj je uveljavljal plačilo materialne škode, ki naj bi mu nastala zaradi razporeditev, premestitev in znižanj količnika za določitev plače ter drugih prikrajšanj pri pravicah iz delovnega razmerja ter plačilo nematerialne škode zaradi duševnih bolečin, okrnjenega ugleda in razžalitve dobrega imena in časti (kar naj bi bilo posledica kazenskega postopka zoper njega). Zato je za sojenje podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
Tožnik je že pred sklenitvijo sodne poravnave vedel, da je toženka plačala le razliko med po tožniku plačanim predujmom in dejansko nastalimi stroški izvedenca. Zato bi moral to upoštevati pri sklepanju sodne poravnave, ki zajema tudi dogovor o pravdnih stroških, in ne more zahtevati zdaj vračila plačanega predujma od sodišča, ki o pravdnih stroških sploh ni odločilo.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 16, 25. ZMEPIZ člen 46, 47, 48, 49. ZPIZ člen 13.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage zavarovanja – pravnomočno pravno razmerje
Med tožnikom in tožencem je s tem, ko je bil tožnik od 1. 4. 1992 dalje vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, obstajalo pravnomočno pravno razmerje, zato je, kljub temu da je tožnik že dne 1. 3. 1995 priglasil opravljanje obrtne dejavnosti, temelj zavarovanja mogoče spremeniti le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjske odločbe toženca dalje.
vrnitev v prejšnje stanje – vabilo na narok – vročanje – zamudna sodba
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki, ne pa napaka (pri vročanju), ki jo zagreši sodišče. Zato ni utemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke zaradi razloga, ki ga navaja v pritožbi, to je, da ji pred izdajo zamudne sodbe vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno, saj se morebitne napake v zvezi z vročanjem vabila presojajo v okviru obravnavanja pritožbe zoper zamudno sodbo.
Glede na višino mesečne pokojnine in dejstvo, da tožeča stranka živi sama, kar po splošno znanih podatkih podraži stroške življenja, ko mora sama v celoti plačevati stroške v zvezi z bivanjem, bi tudi obročno plačilo sodne takse v mesečnem znesku 70,05 EUR občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se mora preživljati.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ne more biti upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravnomočno razsojena stvar - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - zahteva za izdajo začasne odredbe pod spremenjenimi okoliščinami - verjetno izkazana terjatev - dokazno breme
Odločanje o drugem predlogu za izdajo začasne odredbe, ki temelji na drugi pravni in trditveni podlagi tako ne predstavlja odločanja o že pravnomočno razsojeni stvari.
Ko je tožnica za verjetno izkazala obstoj terjatve do toženke in ko je zatrjevala, da toženki z njeno izdajo ne bo nastala znatna škoda, saj bo še vedno ostala lastnica nepremičnin, za preživljanje pa ji zadošča pokojnina, je verjetno izkazala tudi, da toženki ne bo nastala znatna škoda (da ji ne bo nastala znatna škoda ni dolžna dokazati, temveč izkazati za verjetno), če bo izdana začasna odredba, saj tudi toženka v ugovoru zoper začasno odredbo ni navedla prav nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je z izdajo začasne odredbe utrpela oziroma, da bo utrpela znatno škodo.
ZKZ člen 22, 22/5, 22, 22/5. ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 13, 13. OZ člen 512, 512.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice
Položaj kršitve predkupne pravice se še ne ustvari samo s sklenitvijo pogodbe, pač pa šele s prenosom lastninske pravice.
To pomeni, da tožnikova terjatev še ne obstaja, niti ni mogoče reči, da mu bo verjetno nastala, saj ni mogoče prejudicirati vprašanja, ki se obravnava v upravnem sporu, na katerega se pritožnik sklicuje. Glede na določbo 5. odst. 22. čl. ZKZ je namreč možnost prenosa lastninske pravice odvisna od odobritve upravne enote.