postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo znesek 3.710,00 EUR, saj je presodilo, da je uspela dokazati svoje trditve, da je s tožencem sklenila dogovor in mu nato v pričakovanju, da bo slednji nanjo prenesel gostinsko dejavnost skupaj z odkupljeno opremo, plačala vsoto zneskov v navedeni višini, kot tudi da se je nato njeno pričakovanje zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti in prodaje opreme s strani toženca izjalovilo.
Izpodbijana odločitev ustrezno odraža duh zakona oziroma njegove temeljne usmeritve - da zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič (5. člen ZDKG), da naj se zagotovi gospodarska in ekološka funkcija kmetije - da torej deduje tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče (1. alineja 7. člena ZDKG), pozorno je bilo tudi na socialno funkcijo lastnine. Predvsem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vodilo zakonodajalca, da so izbirna pravila določbe 7. člena ZDKG stopenjsko oblikovana.
Po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, neposredna vročitev sodnih pisanj tožencu ni bila mogoča, zato je bilo v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe dne 17. 8. 2016 in v zvezi z vročitvijo vabila na narok 6. 4. 2017, dne 2. 3. 2017, v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. Ker toženec sodnih pošiljk v 15 dneh ni dvignil, sta mu bili pisanji puščeni v hišnem predalčniku dne 2. 9. 2016 oziroma dne 20. 3. 2017. Samo s svojim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice, ki je javna listina, upoštevaje pavšalne pritožbene trditve, toženec ne more ovreči.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno z izjavami, podanimi pri obrambi pravice ali varstva upravičenih koristi, presoje ni mogoče opirati zgolj na jezikoslovne kriterije oziroma jezikoslovno analizo inkriminiranih besed. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v odločbi Up 345/01 z dne 5. 2. 2004 med drugim zapisalo, da za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi: tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, je mogoče razžaliti - in nasprotno. V isti odločbi je Ustavno sodišče zapisalo, da mora sodišče, ko odloča o koliziji dveh ustavno varovanih pravic, skrbno in obrazloženo pretehtati, koliko je utemeljena omejitev ene pravice (pravice do svobode izražanja) zaradi spoštovanja druge (pravice do časti in dobrega imena). Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člena KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
Ker četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke in tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi po mnenju pritožbenega sodišča morale kazenske točke za prekršek, ki ga je storilec storil pred pridobitvijo novega vozniškega dovoljenja, ob izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja biti izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk.
dedovanje - oporočno dedovanje - nujni delež - dedni delež - prirast - kasneje najdeno premoženje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00014331
ZASP člen 81, 168, 168/4. ZS člen 3, 3/2. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - pravna praznina - licenčna pogodba - honorar po licenčni pogodbi - civilna kazen - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna poravnava
Ker (enotna) tarifa iz Pravilnika 1998 ni uporabljiva za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo, ne more biti osnova za toženkino tezo o enotnem nadomestilu za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ne glede na to, ali se ta prenašajo preko radijskih ali televizijskih programov. Oba načina izkoriščanja avtorskih del namreč obstajata v praksi, kar izhaja že iz dejstva, da sta jih pravdni stranki uredili v ločenih licenčnih pogodbah. Toženki zato velja odgovoriti, da tožba zaradi ločenega uveljavljanja zahtevka za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo preko televizijskih programov v tej zadevi ni nesklepčna.
Pri določitvi primernega nadomestila za vtoževano obliko izkoriščanja glasbenih si lahko sodišče pomaga z vsebino sodne poravnave v zadevi med istima strankama, na katero se toženka sklicuje v pritožbi in predtem v svoji pripravljalni vlogi. Iz toženkinega povzetka njene vsebine, ki mu tožnik ne oporeka, izhaja, da sta se pravdni stranki poravnali o višini nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del preko radijskih programov v deloma istem obdobju kot v tej zadevi. Ker dogovorjena razmerja odražajo dejanska in se primernost tarife najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank, je treba izhajati iz tega, da sta stranki šteli, da je sporazumno dogovorjeno nadomestilo primerno. Tudi sicer nobena od strank ni nasprotovala njegovi primernosti.
Storitev konference s stranko je bila zajeta že v vrednosti ene od vlog, zaradi katere je bila konferenca opravljena, odvetnik pa je upravičen do nagrade za konferenco s stranko le, če gre za samostojno storitev in strošek ni zajet v drugih tarifnih številkah.
ZD člen 145, 146, 146/4, 162, 214, 214/1, 214/3, 216. SPZ člen 72.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - skupnost dedičev - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina dedičev - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - sporazum o delitvi dediščine - dogovor o solastninskih deležih
Brez dogovora dedičev sodišče v zapuščinskem postopku o delitvi dediščine (in s tem pridobitve solastnine) samo ne more odločiti.
Sklep o dedovanju z vsebino, kot jo natančneje določa 214. člen ZD, je končna, meritorna, vendar deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča. Z njo sodišče zgolj ugotavlja obseg dediščine, kdo so zapustnikovi dediči, kolikšni so njihovi dedni deleži in na kakšni dedno pravni podlagi temelji njihova pravica. Ne odloča pa o delitvi dediščine, razen če se vsi dediči že v zapuščinskem postopku sporazumejo o delitvi in načinu delitve dediščine in tak sporazum predložijo sodišču. Le v tem primeru zapuščinsko sodišče sporazum o delitvi dediščine lahko navede v sklepu o dedovanju. Glede na 216. člen ZD bi moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev. Dokler se dediščina ne razdeli, so namreč subjekt dediščine vsi dediči kot enota.
Zapuščinske stvari niso v solastnini sodedičev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Deleži na stvari niso določeni. Skupnost dedičev preneha z delitvijo dediščine med sodediče, ko dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju praviloma delitev še ni opravljena. Zato se lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, v zemljiško knjigo ne vpiše po solastninskih deležih, pač pa kot skupna lastnina vseh sodedičev po nedoločenih deležih.
odškodninska terjatev - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tek kazenskega postopka - ni predhodno vprašanje
Stališče sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje, ni pravilno. O predhodnem vprašanju govorimo, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.
Kadar gre za razmerje med pravdnim in kazenskim postopkom, kot je to v konkretnem primeru, bi šlo lahko za predhodno vprašanje le, če bi bil obstoj kaznivega dejanja pogoj za nastanek določene civilno pravne posledice, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
Nastanek civilno pravne posledice (odškodninske odgovornosti po določbah ZFPPIPP) v konkretnem primeru ni in ne more biti odvisen od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je z obtožnico očitano toženi stranki.
Sodišče prve stopnje namreč lahko odloči o obstoju odškodninske odgovornosti po ZFPPIPP, ne da bi se opredeljevalo, ali iz dejanskega stanja, ki je podlaga nastanka civilne obveznosti izhaja tudi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Odločitev pravdnega sodišča zato ni odvisna od okoliščine, ali bo tožena stranka v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013282
OZ člen 3, 5, 7, 11, 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZZZDR člen 123, 123/1, 129a, 129a/2.
neupravičena pridobitev - solastnina - upravičenja solastnika - uporaba solastne nepremičnine - plačilo uporabnine - prikrajšanje - obogatitev - vzročna zveza - souporaba stanovanja - venire contra factum proprium - bivanje otroka pravdnih strank v nepremičnini - stroški bivanja - preživljanje otroka - preživnina - prepoved zlorabe pravic
Otrokova brezplačna souporaba sorazmernega deleža nepremičnine preživninskega zavezanca (tožnika) ne predstavlja prikrajšanja. Na drugi strani tudi ni mogoče govoriti o obogatitvi na strani toženke, ki v sklopu preživnine za otroka ni prejela in ne prejema denarnih sredstev za zagotavljanje bivalnega prostora za otroka.
kreditna pogodba - odstop od pogodbe - prejem obvestila - zastaranje - zastaranje anuitet - triletni zastaralni rok
Pritožbeno sodišče se sicer strinja z načelnim izhodiščem izpodbijane sodbe, da v primerih, ko kreditodajalec zaradi neizpolnjevanja kreditojemalčevih obveznosti odstopi od kreditne pogodbe, z razdrtjem pogodbe ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe s tem razdrtjem, torej naenkrat, celoten znesek preostalih terjatev (vseh še nezapadlih anuitete). Vendar pa, kot pravilno opozarja pritožba, navedeno velja le za plačilo anuitet, ki do tega odstopa še niso zapadle, ne pa tudi za anuitete, ki so pred odstopom že zapadle. Za te terjatve namreč velja triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 347. člena OZ, saj kreditodajalec ne more s svojim enostranskim upravičenjem podaljševati (spreminjati) zakonskih zastaralnih rokov, ki so nenazadnje določeni v korist nasprotne stranke.
ZSReg člen 1, 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 260, 260/1, 260/1-5, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana (kot tudi v konkretnem primeru, v katerem je veljavnost predhodne odredbe časovno pogojena z izvršljivostjo sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. številka II P 758/2014 z dne 5. 7. 2015), vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
OZ člen 198. ZASP člen 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4.
avtorsko nadomestilo - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - skupni sporazum - pravica do izjave - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - primernost tarife - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic
Pogodba 2004 sicer v relevantnem obdobju ni več veljala, ker je bila odpovedana, vendar pa je treba v skladu s petim odstavkom 156. člena ZASP-B, po katerem se denarna korist oceni ob upoštevanju sporazumno dogovorjenih kriterijev, pri presoji primernosti nadomestila po enostransko sprejeti Tarifi 2007 upoštevati tudi višino nadomestila, dogovorjenega s Pogodbo 2004, na katero se je sklicevala toženka.
Ob dejstvu, da tožeča stranka ni navedla prepričljivih razlogov, zakaj po Pogodbi 2004 sprejeta merila ne odražajo primernega nadomestila, ni moč šteti, da Tarifa 2007, ki določa bistveno višje avtorsko nadomestilo kot Pogodba 2004, v okoliščinah konkretnega primera upošteva kriterije iz 156. člena ZASP-B oziroma da predstavlja obrazloženo podlago zahteve tožeče stranke za plačilo nadomestila v spornem obdobju v smislu četrtega odstavka 157. člena ZASP-B.
Drži pritožbena navedba, da je opredelitev meril za določitev avtorskega nadomestila s splošnim aktom, kakršen je Tarifa 2007, v skladu z načeloma pravne predvidljivosti in pravne enakosti, vendar pa je treba na drugi strani upoštevati tudi monopolni položaj tožeče stranke in s tem povezano tveganje, da določi previsoko tarifo. Tudi zato je bilo na njej breme, da poda prepričljive argumente, zakaj je v konkretnem primeru enostransko sprejeta tarifa primerna, kljub temu, da določa nadomestilo, ki je skoraj še enkrat višje od nadomestila, dogovorjenega z več let veljavno Pogodbo 2004. Ker tožeča stranka tega bremena ni zmogla, meril iz Tarife 2007 v tej zadevi ni moč uporabiti, temveč je treba pri zapolnitvi pravne praznine upoštevati merila, vsebovana v Pogodbi 2004.
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - psihoaktivna zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih snovi
Vendar pa se je strinjati s pritožbo, da v primeru, ko gre za uživanje takšnih psihoaktivnih zdravil, ki so v zvezi z navodilom za jemanje - uživanje tega zdravila označena s praznim trikotnikom, ne gre za absolutno prepoved vožnje motornega vozila, temveč je ta prepoved relativna in je v vsakem takem primeru potrebno ugotavljati morebiten vpliv takih zdravil za varno vožnjo v cestnem prometu, zlasti v primerih, ko je uživanje takega zdravila terapevtsko predpisano in ko lečeči zdravnik tako terapijo tudi na podlagi sprejete diagnoze uradno predpiše, uživalec takega zdravila pa predpisan način jemanja oziroma uživanja takega zdravila tudi dosledno spoštuje. Povsem drugače pa je v zvezi z uživanjem zdravila, ki je označeno s polnim trikotnikom, saj v tem primeru velja absolutna prepoved vožnje in zadostuje le ugotovitev o prisotnosti tega zdravila v krvi.
pasivna legitimacija države - izgradnja avtoceste - zastopanje RS - posredno zastopanje - Družba za avtoceste (DARS)
DARS je bil na določenem področju zastopnik države in je svoje zakonsko določene naloge vedno opravljal za račun države, ne za svoj račun. Pri opravljanju nalog je torej ravnal kot posredni zastopnik Republike Slovenije, te naloge pa je že po samem zakonskem besedilu izvajal za račun države, pa čeprav v svojem imenu.