stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - stroški pravdnega postopka - stroški odvetniških storitev - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost stroškov - koristnost stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - nagrada upravitelja
Pri odločanju o soglasju k plačilu stroškov sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Upravitelj je v predmetni zadevi storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika.
Pri odškodnini zaradi kršitve lizing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost predmeta lizinga, temveč ali je lizingodajalec pri njegovi prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Zgolj navedba tožene stranke, da bi morala tožeča stranka plovilo prodati prej in dražje, sama po sebi v ničemer ne izkazuje opustitve razumnih ukrepov za zmanjševaje škode.
določenost kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - neobrazložena odločba
Kot je znano, je predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP kaznivost v obtožbi opisanega dejanja oziroma njegova določenost v kazenskem zakoniku, po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP pa pogoji ali tako imenovane predpostavke, pod katerimi je dovoljeno storilca kaznivega dejanja preganjati. Predmeta sta po vsebini različna in redko združljiva, saj če v obtožbi opisano dejanje v kazenskem zakoniku ni določeno kot kaznivo, preizkušanje pogojev za pregon storilca nekaznivega dejanja ni smiselno oziroma je notranje protislovno, ker nakazuje, da je v obtožbi opisano dejanje na nek način še vedno kaznivo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 112, 112/1, 112/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00012511
ZP-1 člen 66, 66/3. ZPrCP člen 8.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa zoper odločitev o zahtevi za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - odgovornost lastnika vozila za prekršek - dokazna ocena
7. ZP-1 ne predpisuje posebej vsebine obrazložitve sodbe, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo (ZSV), iz obstoječe sodne prakse pa glede obsega presoje in obrazložitve sodbe (izdane v postopku odločanja o vloženi ZSV)1 izhaja, da prvostopno sodišče, ki odloča o vloženi ZSV mora ob smiselni uporabi drugega odstavka člena 167 ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom člena 59 ZP-1 oceniti vse relevantne navedbe vložene ZSV. Če tega ne stori, je podana (relativno) bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 167 ZP-1. Zato je v takih položajih potrebno razlikovati med položajem, ko sodišče v sodbi o ZSV ne presodi vseh navedb zahteve in položajem, ko sodba nima razlogov, ki ga kot absolutno bistveno kršitev določb postopka določa 8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1.
Čeprav obdolženi v času storitve kaznivega dejanja še ni bil obsojen, pritožnik zaradi števila in raznovrstnosti pozneje storjenih kaznivih dejanj pravilno nakazuje na že izoblikovani odnos pri obdolženemu do prepovedanega, ki je nesprejemljiv in ki ga zgolj s pogojno obsodbo, kljub določenemu posebnemu pogoju ni mogoče spremeniti/preoblikovati v odnos, zaradi katerega bi se ta kazenska sankcija izkazala za smiselno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013760
SZ-1 člen 111. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
osebni stečaj fizične osebe - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (druge toženke) le glede razpolaganja z njegovim premoženjem. Ker gre v našem primeru za zahtevek, ki je nedenarni (izpraznitev in izročitev nepremičnin), druga toženka glede takšnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti, niti le-ta ni omejena, kar pomeni, da bi se druga toženka v postopku lahko zastopala sama oziroma je imela pravico v postopku pooblastiti za zastopanje odvetnika.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - dokazovanje odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je toženki kršilo njeno pravico do izjave oziroma pravico, da se v postopku brani, saj ji je onemogočilo, da dokaže resničnost svojih nasprotnih, že v odgovoru na tožbo podanih trditev s predlaganimi dokazi o nenastanku zavarovalnega primera, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - plačilo za dodatno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec na pritožničine pripombe še ni odgovoril, a to tudi ni bilo mogoče, saj ga prvostopenjsko sodišče k temu ni pozvalo niti mu ni, kot izhaja iz spisa, vročilo pripomb. V domeni prvostopenjskega sodišča je, kako ravna s pripombami na izvedensko mnenje. Lahko zahteva dodatno pojasnilo/dopolnitev mnenja, lahko izvedenca zasliši na naroku, kjer ta na pripombe ustno odgovori, lahko pa jih sodišče samo premosti ob oblikovanju dokazne ocene. Predmet te pritožbene odločitve je le, ali je izvedenec opravil dodatno delo, ki z osnovnim sklepom ni bilo zajeto, in mu zanj pripada nagrada.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - demenca
Kadar gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravnorelevantna.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - pisna oporoka pred pričama - ugotovitev ničnosti listine - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava
Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi izjavo, da je podpisani zapis njegova oporoka.
Niti nenasprotovanje zapustnice zapisanemu in prebranemu besedilu, niti slabotno strinjanje oziroma vzgib strinjanja, o katerem je izpovedala priča, ne predstavljata izjave, ki jo zahteva 64. člen ZD za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
odreditev pripora - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - priporni razlog begosumnosti
Podan priporni razlog begosumnosti. Sodišče prve stopnje je aktivnosti v zvezi z vročitvijo obtožnice in zaslišanje obeh obdolžencev začelo že 13.9.2017, vendar neuspešno. Da sta obdolženca begosumna kaže tudi okoliščina, da naj bi pred tem na Hrvaškem izvršila enako kaznivo dejanje na enak način kot v obravnavanem primeru in sta bila v tej zvezi obdolženca tudi v priporu. Pritožbeno sodišče drugače od pritožnice ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že iz drugih okoliščin, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu pravilno sklepalo na begosumno nevarnost tega obdolženca, zato sama okoliščina, da naj bi se obdolženec nahajal na Irskem oziroma, da ta informacija ni potrjena, ni odločilna.