potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki - pravica do izjave v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za razliko od situacije, ko odloča po uradni dolžnosti, mora sodišče v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v obravnavanem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponavljanje tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) navaja stališča iz vzorčnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v omenjenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Zato tožniku ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Sodna praksa je zavzela stališče, da ko razmerje, za katerega tožnik zatrjuje oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice oziroma najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo (najmanj) z zaključkom opravljanja dela delavca. Tožnik je navajal, da je bil pri toženki zaposlen do 21. 8. 2013, kar pomeni, da je 22. 8. 2013 začel teči 30-dnevni rok, ki pa ga je tožnik zamudil.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZGD-1 člen 263, 515. ZSFR člen 1, 10. ZKP člen 257, 371, 371/1, 371/1-11.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - vršilec dolžnosti direktorja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - naložbena politika - poslovna praksa - obveznice - tveganje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postavitev novega izvedenca - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje ne sme kazenske odgovornosti obtoženke presojati predvsem glede na pretekla ravnanja vodstvenih organov, saj način delovanja obtoženkinih predhodnikov nikakor ni merodajen za presojo kazenske odgovornosti obtožene.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je za presojo obtoženkinih ravnanj, zlasti njenega subjektivnega odnosa do izvedenih poslov, bistvenega pomena, kakšna je bila dotedanja poslovna praksa, ki se je z leti oblikovala in ki so jo akceptirali tudi nadzorni organi vključno z Vlado RS, je zmoten.
Čeprav obdolženi v času storitve kaznivega dejanja še ni bil obsojen, pritožnik zaradi števila in raznovrstnosti pozneje storjenih kaznivih dejanj pravilno nakazuje na že izoblikovani odnos pri obdolženemu do prepovedanega, ki je nesprejemljiv in ki ga zgolj s pogojno obsodbo, kljub določenemu posebnemu pogoju ni mogoče spremeniti/preoblikovati v odnos, zaradi katerega bi se ta kazenska sankcija izkazala za smiselno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00012205
OZ člen 94, 95, 96, 97, 98, 99, 99/2. ZZZDR člen 96.
razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Po stališču oziroma intervenciji Ustavnega sodišča (U-I-251/14) objektivni roki na področju izpodbijanja očetovstva ne pridejo v poštev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ker ni upoštevalo triletnega objektivnega roka po drugem odstavku 99. člena OZ.
Po oceni sodišča druge stopnje je namreč izvedensko mnenje z dopolnitvijo omogočilo sodišču prepričanje (ko o resničnosti tega dejstva ne dvomi noben izkušen človek) o tem, da je toženka podpisala kreditno pogodbo in poroštveno izjavo v njej.
ZFPPIPP člen 376, 396. ZPP člen 319, 319/1, 324, 324/2.
končanje postopka osebnega stečaja - obrazložitev sklepa - izrek sklepa
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče pred tem izdalo sklep o odpustu obveznosti. Sodišče je s sklepom ustavilo nadaljnji zaseg denarnega dobroimetja na denarnih računih stečajnega dolžnika. Drži sicer, da je v obrazložitvi navedlo, da je sklep izdalo, vendar zaradi tega pritožnik s pritožbo še ne more uspeti. Bistveno je namreč, da z učinkom pravnomočnosti zavezuje le odločitev sodišča, to pa je tisto, kar je vsebina izreka sklepa.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - namestitev v varovani oddelek - razlogi za razvrstitev v posebej varovani oddelek - demenca
Kadar gre za sodni ukrep sprejema v varovani oddelek, prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravnorelevantna.
nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - plačilo za dodatno delo - zahtevnost izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Izvedenec na pritožničine pripombe še ni odgovoril, a to tudi ni bilo mogoče, saj ga prvostopenjsko sodišče k temu ni pozvalo niti mu ni, kot izhaja iz spisa, vročilo pripomb. V domeni prvostopenjskega sodišča je, kako ravna s pripombami na izvedensko mnenje. Lahko zahteva dodatno pojasnilo/dopolnitev mnenja, lahko izvedenca zasliši na naroku, kjer ta na pripombe ustno odgovori, lahko pa jih sodišče samo premosti ob oblikovanju dokazne ocene. Predmet te pritožbene odločitve je le, ali je izvedenec opravil dodatno delo, ki z osnovnim sklepom ni bilo zajeto, in mu zanj pripada nagrada.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - pisna oporoka pred pričama - ugotovitev ničnosti listine - dvom v dokazno oceno - pritožbena obravnava
Smisel oporočnih prič ni samo v tem, da vesta za avtentičnost oporočiteljevega podpisa, temveč da lahko kot priči dogodka na podlagi svojega neposrednega opažanja potrdita tako oporočiteljev podpis kot tudi izjavo, da je podpisani zapis njegova oporoka.
Niti nenasprotovanje zapustnice zapisanemu in prebranemu besedilu, niti slabotno strinjanje oziroma vzgib strinjanja, o katerem je izpovedala priča, ne predstavljata izjave, ki jo zahteva 64. člen ZD za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
odreditev pripora - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - priporni razlog begosumnosti
Podan priporni razlog begosumnosti. Sodišče prve stopnje je aktivnosti v zvezi z vročitvijo obtožnice in zaslišanje obeh obdolžencev začelo že 13.9.2017, vendar neuspešno. Da sta obdolženca begosumna kaže tudi okoliščina, da naj bi pred tem na Hrvaškem izvršila enako kaznivo dejanje na enak način kot v obravnavanem primeru in sta bila v tej zvezi obdolženca tudi v priporu. Pritožbeno sodišče drugače od pritožnice ugotavlja, da je sodišče prve stopnje že iz drugih okoliščin, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu pravilno sklepalo na begosumno nevarnost tega obdolženca, zato sama okoliščina, da naj bi se obdolženec nahajal na Irskem oziroma, da ta informacija ni potrjena, ni odločilna.