ZVEtL-1 člen 19, 24, 27, 57, 57/3. ZPDS člen 6, 7. ZPN člen 7. ZTLR člen 12.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - kupoprodajna pogodba - predmet kupoprodajne pogodbe - kletni prostor pod ploščadjo med objekti - stvar izven pravnega prometa - ničnost kupoprodajne pogodbe - zavrnitev predloga stranke - prijava udeležbe - pravni interes - upravnik stavbe v etažni lastnini
Sodišče v postopku po ZVEtL-1 ne rešuje spornih vprašanj niti postopka ne prekinja, pač pa odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1. Če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, odloči v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012399
SPZ člen 48, 48/1. ZTLR člen 25, 25/1. ZNP člen 9, 118, 118/2.
vlaganja solastnikov v nepremičnino - povrnitev vrednosti vlaganj - povečanje solastniškega deleža z vlaganji - obligacijski in stvarnopravni tožbeni zahtevek - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v nepremičnino - spor o predmetu delitve in o velikosti deležev - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo
V postopku za delitev solastne stvari sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikostih njihovih deležev. V kolikor takšen spor med udeleženci postopka obstoji, sodišče prekine postopek in udeležence napoti na pravdo.
Morebitna vlaganja v solastno nepremičnino v obsegu izdelave dveh škarp in cestišča ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Z opisanimi vlaganji se pridobi le obligacijski zahtevek, ne pa večjega solastniškega deleža na nepremičninah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013051
ZPP člen 8. OZ člen 561, 561/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neizpolnjevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - delni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - dokazna ocena
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju gre za trajajoče odplačno in dvostransko obveznostno razmerje. Če preživljalec ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe. Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo: da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in da je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnika premoženja.
Toženec je prevzete obveznosti izpolnjeval v takšnem obsegu, kot mu je bilo to omogočeno, po drugi strani pa je tožnica očitno sprejela takšen sicer omejen obseg izpolnjevanja obveznosti, saj kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožbe na razvezo pogodbe, dokler ji ni bila delno odvzeta poslovna sposobnost, ni vložila.
Vloga, s katero je tožnik tožbo umaknil po izpolnitvi zahtevka, je bila sicer potrebna, ker pa gre le za umik tožbe, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo, ki bi bila v zvezi z umikom tožbe potrebna za postopek v obravnavani zadevi, tožnik ni upravičen do nagrade po 2. točki tar. št. 15 OT v višini 150 točk, ampak le do nagrade v višini 50 točk, v skladu z določbo 4. točke tarifne številke 19 OT, ki določa nagrado v tej višini za dokazne predloge in druge vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013760
SZ-1 člen 111. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
osebni stečaj fizične osebe - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (druge toženke) le glede razpolaganja z njegovim premoženjem. Ker gre v našem primeru za zahtevek, ki je nedenarni (izpraznitev in izročitev nepremičnin), druga toženka glede takšnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti, niti le-ta ni omejena, kar pomeni, da bi se druga toženka v postopku lahko zastopala sama oziroma je imela pravico v postopku pooblastiti za zastopanje odvetnika.
nepravdni postopek - gradnja čez mejo nepremičnine - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine
Tekom postopka je prvi predlagatelj parcelo prodal zdaj drugemu predlagatelju. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zapisalo, da je le drugi predlagatelj materialnopravni upravičenec za ureditev razmerja na podlagi 47. člena SPZ.
Presoja višine odškodnine iz tretjega odstavka 47. člena SPZ.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 112, 112/1, 112/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - član sveta delavcev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ponujena zaposlitev za delovno mesto receptor ni ustrezna zato, ker se zanjo ne zahteva enaka stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela poslovne tajnice, to je višješolska izobrazba. Za ponujeno delovno mesto se zahteva srednješolska izobrazba. To, da ima tožnica srednješolsko izobrazbo, ni odločilnega pomena. Tudi ni pomembna izpoved priče o tem, da od tožnice v kadrovski službi niso zahtevali predložitve potrdila o višješolskem izobraževanju. Ključno je, da se je za opravljanje dela, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, zahtevala višješolska izobrazba, ponujena pa ji je bila zaposlitev, za katero se je zahtevala srednješolska izobrazba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ocena delovne uspešnosti
V obravnavanem primeru bi morala tožena stranka (ki glede na 84. člen ZDR-1 nosi dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga) podrobneje obrazložiti vse sestavine formule za izračun tožnikove delovne uspešnosti. Le v tem primeru bi bil namreč mogoč preizkus pravilnosti tožnikove ocene, ki je bila podlaga za podajo izpodbijane odpovedi.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročanje predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v odgovor nasprotni stranki - pravica do izjave v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za razliko od situacije, ko odloča po uradni dolžnosti, mora sodišče v predlagalnem postopku pred odločitvijo seznaniti nasprotno stranko o vloženem predlogu in ji dati možnost, da se izjavi o predlagani razveljavitvi (spremembi) potrdila o pravnomočnosti ali izvršljivosti.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Sodna praksa je zavzela stališče, da ko razmerje, za katerega tožnik zatrjuje oziroma navaja, da ima elemente delovnega razmerja, že preneha, lahko uveljavlja sodno varstvo v roku iz tretjega odstavka 204. člena ZDR, torej v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice oziroma najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu. Ta rok se nanaša tudi na zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, ki je neformalno prenehalo (najmanj) z zaključkom opravljanja dela delavca. Tožnik je navajal, da je bil pri toženki zaposlen do 21. 8. 2013, kar pomeni, da je 22. 8. 2013 začel teči 30-dnevni rok, ki pa ga je tožnik zamudil.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3, 342/4, 343, 343/4.
stroški stečajnega postopka - strošek izbrisa zastavne pravice - predvidljiv strošek - zavezanec za plačilo
Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani.
Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino.
Pritožba utemeljeno opozarja na zmotno uporabo 1. točke Tarifne številke 2312 ZST-1, po kateri je za odmero sodne takse v primeru umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo določen količnik 0,70, ne pa odmera v višini 2/3. Od taksne obveznosti za postopek v višini 36,00 EUR (po Tarifni številki 2311 ZST-1 - količnik 2) je tožnica zaradi umika tožbe upravičena do znižanja te taksne obveznosti na 12,60 EUR.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - civilno pravno razmerje
Po razlogih te sodbe je zaveza k izpolnitvi obveznosti element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, in ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Zato je treba nekaj več oziroma nekaj kar kaže na vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Ker česa podobnega v opisu dejanja ni zaslediti, tudi pogodbena obveznost med obdolženim in oškodovancem ni prešla v območje obravnavanega kaznivega dejanja.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v obravnavanem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponavljanje tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) navaja stališča iz vzorčnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v omenjenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Zato tožniku ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - stroški pravdnega postopka - stroški odvetniških storitev - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost stroškov - koristnost stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - nagrada upravitelja
Pri odločanju o soglasju k plačilu stroškov sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Upravitelj je v predmetni zadevi storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZGD-1 člen 263, 515. ZSFR člen 1, 10. ZKP člen 257, 371, 371/1, 371/1-11.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - vršilec dolžnosti direktorja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - naložbena politika - poslovna praksa - obveznice - tveganje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postavitev novega izvedenca - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje ne sme kazenske odgovornosti obtoženke presojati predvsem glede na pretekla ravnanja vodstvenih organov, saj način delovanja obtoženkinih predhodnikov nikakor ni merodajen za presojo kazenske odgovornosti obtožene.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je za presojo obtoženkinih ravnanj, zlasti njenega subjektivnega odnosa do izvedenih poslov, bistvenega pomena, kakšna je bila dotedanja poslovna praksa, ki se je z leti oblikovala in ki so jo akceptirali tudi nadzorni organi vključno z Vlado RS, je zmoten.
ZPP člen 11, 207, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 279b, 279b/4.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.
ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.
pravica do izjave - neprerekana dejstva - dokazovanje odločilnih dejstev
Sodišče prve stopnje je toženki kršilo njeno pravico do izjave oziroma pravico, da se v postopku brani, saj ji je onemogočilo, da dokaže resničnost svojih nasprotnih, že v odgovoru na tožbo podanih trditev s predlaganimi dokazi o nenastanku zavarovalnega primera, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določenost kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - neobrazložena odločba
Kot je znano, je predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP kaznivost v obtožbi opisanega dejanja oziroma njegova določenost v kazenskem zakoniku, po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP pa pogoji ali tako imenovane predpostavke, pod katerimi je dovoljeno storilca kaznivega dejanja preganjati. Predmeta sta po vsebini različna in redko združljiva, saj če v obtožbi opisano dejanje v kazenskem zakoniku ni določeno kot kaznivo, preizkušanje pogojev za pregon storilca nekaznivega dejanja ni smiselno oziroma je notranje protislovno, ker nakazuje, da je v obtožbi opisano dejanje na nek način še vedno kaznivo.