odškodninska obveznost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - delo z viličarjem - pravila varnega dela - opustitev dolžne skrbnosti - soprispevek delavca - neskrbno ravnanje oškodovanca - navodila za varno delo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Delodajalec mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev. Izvajati mora ukrepe, potrebne za zagotovitve varnega dela in zdravja, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.
Oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico do sorazmerno nižje odškodnine.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. Ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer se pri delovnih nesrečah kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca. Dolžnost delavca, da tudi sam prispeva k varnemu delu, je pravilno razlagati v okviru upoštevanja danih navodil in razpoložljivih varnostnih ukrepov.
Ob tem, ko je bilo ugotovljeno, da tožnik ni bil poučen dela z viličarjem in da ni imel delovnih izkušenj z razlaganjem cevi z viličarjem v regale in ob dejstvu, da je bilo treba delo opraviti hitro in brez zastojev, mu ni mogoče očitati, da je v konkretnih okoliščinah primera ravnal neskrbno, ko se je sam lotil ročnega razlaganje cevi tako, da se je premikal pod tovorom oziroma, da je stopil pod vilice.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - profesionalna skrbnost gospodarske družbe - letni dopust - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe
Od gospodarske družbe se (ne glede na njeno velikost) pričakuje večja skrbnost kot od fizične osebe.
V sodni praksi je bilo v zvezi s tem že večkrat zavzeto stališče, da mora tožena stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika. Zato bi morala tožena stranka, če že ni dvignila sodne pošiljke na pošti, v času kolektivnih dopustov in odsotnosti zakonitega zastopnika sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi ji omogočali sprejemanje pošte.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012643
OZ člen 179. ZBPP člen 46.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - opekline - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato mora tožena stranka povrniti pravdne stroške v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/4, 12b, 12b/1. ZPP člen 212.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - blokada poslovnih računov - gotovinsko poslovanje - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
kaznivo dejanje poslovne goljufije - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - civilno pravno razmerje
Po razlogih te sodbe je zaveza k izpolnitvi obveznosti element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, in ki sama po sebi ne predstavlja uresničitve zakonskega znaka preslepitve. Zato je treba nekaj več oziroma nekaj kar kaže na vedenje storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. Ker česa podobnega v opisu dejanja ni zaslediti, tudi pogodbena obveznost med obdolženim in oškodovancem ni prešla v območje obravnavanega kaznivega dejanja.
Čeprav obdolženi v času storitve kaznivega dejanja še ni bil obsojen, pritožnik zaradi števila in raznovrstnosti pozneje storjenih kaznivih dejanj pravilno nakazuje na že izoblikovani odnos pri obdolženemu do prepovedanega, ki je nesprejemljiv in ki ga zgolj s pogojno obsodbo, kljub določenemu posebnemu pogoju ni mogoče spremeniti/preoblikovati v odnos, zaradi katerega bi se ta kazenska sankcija izkazala za smiselno.
Po oceni sodišča druge stopnje je namreč izvedensko mnenje z dopolnitvijo omogočilo sodišču prepričanje (ko o resničnosti tega dejstva ne dvomi noben izkušen človek) o tem, da je toženka podpisala kreditno pogodbo in poroštveno izjavo v njej.
Vloga, s katero je tožnik tožbo umaknil po izpolnitvi zahtevka, je bila sicer potrebna, ker pa gre le za umik tožbe, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo, ki bi bila v zvezi z umikom tožbe potrebna za postopek v obravnavani zadevi, tožnik ni upravičen do nagrade po 2. točki tar. št. 15 OT v višini 150 točk, ampak le do nagrade v višini 50 točk, v skladu z določbo 4. točke tarifne številke 19 OT, ki določa nagrado v tej višini za dokazne predloge in druge vloge.
nepravdni postopek - gradnja čez mejo nepremičnine - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine
Tekom postopka je prvi predlagatelj parcelo prodal zdaj drugemu predlagatelju. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zapisalo, da je le drugi predlagatelj materialnopravni upravičenec za ureditev razmerja na podlagi 47. člena SPZ.
Presoja višine odškodnine iz tretjega odstavka 47. člena SPZ.
ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Prva pripravljalna vloga tožnika za postopek ni bila nepotrebna, saj gre za pripravljalni spis, dolg kar 11 strani, v katerem se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v obravnavanem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponavljanje tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) navaja stališča iz vzorčnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v omenjenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Zato tožniku ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00012205
OZ člen 94, 95, 96, 97, 98, 99, 99/2. ZZZDR člen 96.
razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva
Po stališču oziroma intervenciji Ustavnega sodišča (U-I-251/14) objektivni roki na področju izpodbijanja očetovstva ne pridejo v poštev. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ker ni upoštevalo triletnega objektivnega roka po drugem odstavku 99. člena OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ocena delovne uspešnosti
V obravnavanem primeru bi morala tožena stranka (ki glede na 84. člen ZDR-1 nosi dokazno breme glede obstoja odpovednega razloga) podrobneje obrazložiti vse sestavine formule za izračun tožnikove delovne uspešnosti. Le v tem primeru bi bil namreč mogoč preizkus pravilnosti tožnikove ocene, ki je bila podlaga za podajo izpodbijane odpovedi.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - razpolaganje s sredstvi - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno breme - informativni dokaz - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožena stranka niti v predlogu za taksno oprostitev niti v dopolnitvi (in tudi ne v pritožbi) ni konkretno in obrazloženo zatrjevala okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da v trenutku nastanka taksne obveznosti s sredstvi ne razpolaga oziroma jih ne more unovčiti brez ogrožanja svoje dejavnosti, zato je sodišče prve stopnje predlog za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo pravilno zavrnilo.
kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - obstoječi dolgovi stranke - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo toženčev mesečni prihodek (invalidsko pokojnino v celotni višini), ne pa tudi njegove dolgove, ki jih mora od mesečnih prejemkov plačevati, saj toženčevi siceršnji dolgovi na odmero višine sodne takse ne morejo vplivati v smislu, da bi se mu zaradi njegovega lastnega zadolževanja sodna taksa posledično zmanjšala.
ZPP člen 11, 207, 208, 208/1, 208/2, 208/3, 279b, 279b/4.
vzorčni postopek - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka
Prekinjeni postopek se mora nadaljevati, da lahko sodišče sprejme odločitev o glavni stvari. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati pravdnih dejanj (207. člen ZPP). Ker je bil vzorčni postopek pravnomočno končan, ne obstoji več razlog za prekinitev postopka in se ta zato nadaljuje.
ZPP v prvem in drugem odstavku 208. člena določa, kdaj lahko sodišče nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz določenih razlogov po 205. in 206. členu ZPP, v tretjem odstavku pa predvideva še dodatno možnost, da se lahko v vseh primerih postopek nadaljuje tudi na predlog stranke takoj, ko preneha razlog za prekinitev. Izpodbijani sklep ni nezakonit zaradi kršitve tretjega odstavka 208. člena ZPP, saj ta za nadaljevanje spornega postopka ni relevanten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00013760
SZ-1 člen 111. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
osebni stečaj fizične osebe - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Stečajni upravitelj postane zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (druge toženke) le glede razpolaganja z njegovim premoženjem. Ker gre v našem primeru za zahtevek, ki je nedenarni (izpraznitev in izročitev nepremičnin), druga toženka glede takšnega zahtevka ni izgubila poslovne sposobnosti, niti le-ta ni omejena, kar pomeni, da bi se druga toženka v postopku lahko zastopala sama oziroma je imela pravico v postopku pooblastiti za zastopanje odvetnika.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZGD-1 člen 263, 515. ZSFR člen 1, 10. ZKP člen 257, 371, 371/1, 371/1-11.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - vršilec dolžnosti direktorja - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - naložbena politika - poslovna praksa - obveznice - tveganje - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postavitev novega izvedenca - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje ne sme kazenske odgovornosti obtoženke presojati predvsem glede na pretekla ravnanja vodstvenih organov, saj način delovanja obtoženkinih predhodnikov nikakor ni merodajen za presojo kazenske odgovornosti obtožene.
Zaključek sodišča prve stopnje, da je za presojo obtoženkinih ravnanj, zlasti njenega subjektivnega odnosa do izvedenih poslov, bistvenega pomena, kakšna je bila dotedanja poslovna praksa, ki se je z leti oblikovala in ki so jo akceptirali tudi nadzorni organi vključno z Vlado RS, je zmoten.
določenost kaznivega dejanja - procesne predpostavke za pregon - oškodovanec kot tožilec - zavrženje obtožnega predloga - neobrazložena odločba
Kot je znano, je predmet preizkusa po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP kaznivost v obtožbi opisanega dejanja oziroma njegova določenost v kazenskem zakoniku, po 3. točki prvega odstavka 277. člena ZKP pa pogoji ali tako imenovane predpostavke, pod katerimi je dovoljeno storilca kaznivega dejanja preganjati. Predmeta sta po vsebini različna in redko združljiva, saj če v obtožbi opisano dejanje v kazenskem zakoniku ni določeno kot kaznivo, preizkušanje pogojev za pregon storilca nekaznivega dejanja ni smiselno oziroma je notranje protislovno, ker nakazuje, da je v obtožbi opisano dejanje na nek način še vedno kaznivo.
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/3, 342/4, 343, 343/4.
stroški stečajnega postopka - strošek izbrisa zastavne pravice - predvidljiv strošek - zavezanec za plačilo
Višje sodišče stroške izbrisa zastavnih pravic iz registra neposestnih zastavnih pravic ocenjuje kot povsem običajne stroške, poleg tega pa so bili tudi pričakovani.
Razpravljanje, ali bi bil morebiti tožbeni zahtevek za plačilo teh stroškov utemeljen, je odveč. Ko se kupec zaveže plačati stroške, na obveznost plačila teh stroškov ne vpliva, ali je prodajalec zagotovil bremen prosto nepremičnino.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - stroški pravdnega postopka - stroški odvetniških storitev - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - potrebnost stroškov - koristnost stroškov - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prenos pooblastil na upravitelja - nagrada upravitelja
Pri odločanju o soglasju k plačilu stroškov sodišče ne presoja, ali so bili ti stroški potrebni in koristni. Pomembno je le, ali je stečajni upravitelj te storitve naročil pri odvetniku in ali jih je ta opravil. Upravitelj je v predmetni zadevi storitve naročil, s čimer je zavezal stečajnega dolžnika.