zastaranje zamudnih obresti - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Zamudne obresti so zastarale tri leta po glavni obravnavi v pravdnem postopku. Zaključek se je nanašal na takoimenovane neprave judikatne terjatve iz naslova obresti, ki zastarajo v treh letih po koncu glavne obravnave.
dejanska razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izgradnja ceste - dejanski odvzem iz posesti - namembnost zemljišča - varovalni pas ceste
Z izgradnjo ceste je bila izvršena dejanska razlastitev. Obe razlastitvi - dejanska in pravno formalna - predstavljata razlastitveni postopek, ki se je začel z dejanskim odvzemom posesti in končal z izdajo razlastitvene določbe.
nezakonito pridobljen dokaz - sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - pravica do varstva osebnih podatkov - načelo sorazmernosti
Pravilno je preiskovalna sodnica zaključila, da je v obravnavanem primeru potrebno tehtati med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika Š. na eni strani in pravicami oškodovane družbe, v katere je bilo poseženo z več kaznivimi dejanji, storjenimi s strani več oseb ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Poudariti je še potrebno, da je H.P.S. dal pregledati trdi disk v zvezi s kaznivimi dejanji, ki se osumljeni očitajo, z ničemer pa ni dokazano niti izkazano, da so se na računalniku oziroma trdem disku nahajale kakšne vsebine, ki so bile izključno last Š. ter bi jih S. na kakršenkoli način uporabil. Ponovno je potrebno poudariti, da je njegov interes bil v preprečitvi nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj na račun njegove družbe S.M. d.o.o. in je zato povsem utemeljen. Če sta bila trdi disk in prenosnik last Š., se postavlja vprašanje ali je imela od odgovorne osebe dovoljenje, da je na "osebnem" računalniku shranjevala poslovno dokumentacijo družbe G. d.o.o., in sicer pogodbe o poslovnem sodelovanju, kreditne pogodbe, izdane račune itd., vse navedeno pa uporabila za izvrševanje kaznivih dejanj.
Pravilno je zato preiskovalna sodnica ob načelu sorazmernosti ugotovila, da je bil interes H.P.S., ne glede na kršitev pravice do zasebnosti T.Š., močnejši. Pri tem je zlasti potrebno upoštevati višino protipravno pridobljene premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, cilj H.P.S. pa je bil zavarovanje interesov družbe.
Prvi pogoj za vrnitveni zahtevek v vindikacijski sodbi je, da ima tožeča stranka na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti tožene stranke. Ta se lahko brani z različnimi ugovori, med katerimi lahko odkloni izročitev stvari njenemu lastniku, če je upravičen do posesti stvari. Med ostalim pa seveda lahko ugovarja tudi, da stvar, ki je predmet zahtevka, ni last tožeče stranke, ker je tožena stranka sama postala lastnica.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupna kotlovnica več objektov - litispendenca
Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje načeloma ni ovire, da bi se v istem postopku odločalo o vzpostavitvi etažne lastnine na dveh stavbah, vendar ne v okoliščinah konkretnega primera, ko že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL za drugo stavbo (v kateri se nahaja skupna kotlovnica), ki pa (v času odločanja) še ni (bil) končan.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 12, 12/4, 12b, 12b/1. ZPP člen 212.
zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditve o pravnoodločilnih dejstvih - blokada poslovnih računov - gotovinsko poslovanje - obremenjenost nepremičnine s hipoteko - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Kadar sodišče ugotovi, da stranka premoženje ima, lahko ugodi predlogu za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če prosilec izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. prodati zalog in naložb) oziroma jih ne more zagotoviti takoj in v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1).
Predmetna nepremičnina v denacionalizacijskem postopku ni bila vrnjena denacionalizacijskim upravičencem, temveč je bila slednjim izplačana odškodnina, lastnik nepremičnine pa je ostala tožena stranka, na katero je kot rečeno prešla tudi najemna pogodba, zato je zavezana za povračilo vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012433
ZPP člen 318, 338, 338/2.
zamudna sodba - nevložitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - afirmativna litiskontestacija - priznanje navedb - priznanje dejanskih trditev - nasprotje med razlogi - izpodbijanje zamudne sodbe - najemodajalec kot nelastnik - sklenitev najemne pogodbe
V sistemu afirmativne litiskontestacije se pasivnost tožene stranke ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb v tožbi. Vsa dejstva, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v zamudni sodbi, izhajajo iz tožbe in ne drži, da je obrazložitev sodbe sama s seboj v nasprotju.
pooblastilo za zastopanje - zastopanje države - Republika Slovenija - zastopanje državnega pravobranilstva - zakonsko pooblastilo - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega tožilstva - vložitev obtožnice - sprememba obtožbe - neobstoj protipravnega ravnanja
Državni pravobranilec je bil za zastopanje pred sodiščem pooblaščen z zakonom.
Tožnik ne zatrjuje, da bi državni tožilec prekoračil svoja pooblastila ali zlorabil svoja pooblastila. Če bi to storil, bi ravnal protipravno.
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da dokazni postopek prestavitve ograje v zadnjem delu ni zanesljivo potrdil. Ker je bilo dokazno breme na strani tožnikov, je sklep, da prestavitev ni dokazana, pravilen.
V pravdah zaradi motenja posesti je pasivno legitimirana oseba, ki je posest odvzela oziroma motila. Dejstvo, da je v teku postopka postala (so)lastnica zemljišča, kjer je prišlo do zatrjevanega motenja, tudi stranska intervenientka, zato na odločanje in na izvršitev te odločbe nima vpliva.
Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnika lahko zahtevata odstranitev ograje (ne pa njeno prestavitev), saj ni stvar tožnikov niti stvar sodišča, kaj bo po odstranitvi toženec z njo storil.
nasprotna izvršba - postopek nasprotne izvršbe - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - nespornost terjatve
Pri materialnem pobotu dolžnik ugovarja, da upnikova terjatev ne obstoji, ker je prenehala zaradi pobota. Če je takšen ugovor podan, sodišče poleg pogojev iz 311. člena OZ (vzajemnost, istovrstnost in zapadlost) ugotavlja tudi, ali je dolžnikova terjatev obstajala in ali je bila na pravno veljaven način izjavljena pobotna volja. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom. V postopku nasprotne izvršbe se namreč obstoj in zapadlost terjatve ne more ugotavljati.
izključitev člana iz društva - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - spor iz drugih civilnopravnih razmerij - disciplinski postopek - disciplinski organ - disciplinska odgovornost - pravica do obrambe - pravica do sodnega varstva - odločba disciplinske komisije - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - potni stroški odvetnika - izbira odvetnika izven sedeža sodišča - potrebni stroški
Spore o veljavnosti oziroma zakonitosti izključitve člana iz društva je treba uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Tožena stranka (društvo) je dolžna v postopkih izključitve članov spoštovati minimalne procesne standarde, ki prizadeti osebi omogočajo enakopravno, učinkovito in pošteno varstvo njenih pravic. Odgovornost člana društva za kršitev obveznosti, ki so predpisane z zakonom ali internim aktom društva, je potrebno ugotavljati v disciplinskem postopku.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 41, 41/1, 86.
pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - izbrisna tožba - poslovno nesposobna oseba - nerazsodnost - alkoholizem - ničnost pogodbe - dokazovanje - dokaz z izvedencem - pomanjkljivo izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključek sodbe, da je bilo mnenje jasno, natančno in prepričljivo, ni le neutemeljen, ampak tudi neobrazložen. Zaradi tega je podana kršitev tretjega odstavka 254. člena ZPP. Ker mnenje zato ne daje zanesljive podlage za sklep o nedokazanosti tožbene trditve, da pokojni ob sklenitvi obravnavanih pogodb ni bil razsoden, se pravi, da ni bil sposoben razumeti pomena izjave poslovne volje in njenih pravnih posledic, je zaradi navedene kršitve podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljena kršitev postopka je torej bistvena v pomenu prvega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je tožena stranka zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju dolga, ni mogoče šteti, da je zato, ker ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, v kateri je ta obstoj takšnega dogovora zanikala, priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev oziroma da zatrjevani dogovor res ne obstaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014776
KZ-1 člen 204, 204/2, 207, 207/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje roparske tatvine - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Iz razlogov napadene sodbe ni mogoče jasno razbrati ali je sodišče prve stopnje obdolženko oprostilo obtožbe, ker ni dokazano, da je storila tatvino, ali zato, ker je bila ukradena stvar brez vrednosti (tester), ali zato, ker ni dokazano, da je uporabila silo napram oškodovanki, da bi obdržala ukradeno stvar ali pa celo zato, ker je bila reakcija oškodovanke glede na njeno stanje nosečnosti in vrednost testerja pretirana, ko je skušala na vsak način zadržati obdolženko in je od nje zahtevala, da tester vrne.
KZ člen 205. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1, 196/2. ZDR-1 člen 4, 56.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - absolutni zastaralni rok - trajajoče kaznivo dejanje - časovna veljavnost kazenskega zakona
Pritožba glede izpovedb zaslišanih prič utemeljeno opozarja, da nobena izmed zaslišanih prič ni potrdila, da je oškodovanec ves čas delal za obdolženca, niti priča D. Z., saj je ta povedal, da je bil oškodovanec 90% časa prisoten na delu na gradbiščih. Pritožbeno sodišče pa pri tem ni prezrlo, da je bil oškodovanec pri obdolžencu v obravnavanem obdobju, in sicer v letu 2008 zaposlen in prijavljen v zavarovanja le tri mesece (od 1. 3. 2008 do 25. 5. 2008) in en mesec v letu 2009 (od 23. 11. 2009 do 23. 12. 2009), zato je za pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje potrebno ugotoviti, kakšno je bilo njuno razmerje v vmesnem času.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - kuhanje bonbonske mase v kotlu - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - sekundaren strah - višina denarne odškodnine - prevozni stroški - zamuda - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Delujoči kotel, kjer se je pod pritiskom zaradi hitro vrtečega se mešala kuhala bonbonska masa s temperaturo 130º C, predstavlja nevarno stvar, delo na njem pa delo s povečano nevarnostjo. To pomeni, da je delodajalec kot imetnik nevarne stvari lahko deloma prost odgovornosti le, če je tožnica kot oškodovanka prispevala k nastanku škode (tretji odstavek 153. člena OZ).
zamuda roka za plačilo sodne takse - sodna taksa kot procesna predpostavka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda prekluzivnega roka - zakrivljena zamuda - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pooblaščencu stranke - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem
Toženec zamudo s plačilom sodne takse pojasnjuje z malomarnostjo njegove žene, ki je pri pregledovanju pošte spregledala odvetnikovo obvestilo in mu ga je nato posredovala prepozno. Takšen razlog je neupravičen, saj je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le, če zamuda ni bila zakrivljena.
V obravnavani zadevi je bila pošiljka tožencu pravilno vročena, saj se vročitev pooblaščencu šteje kot vročitev, opravljena stranki osebno. Sodna praksa je v takšnih primerih enotna, da je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali nje same.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - POGODBENO PRAVO
VSL00012810
ZPP člen 76, 76/1, 212. ZGD-1 člen 3, 3/6, 672.
stranke - aktivna in pasivna legitimacija - pasivna legitimacija - samostojni podjetnik kot dolžnik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pravno nasledstvo družbe - trditveno in dokazno breme - ugovor pasivne legitimacije - podjetnikova odgovornost za obveznosti - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - dobava električne energije
Podlaga za presojo aktivne oziorma pasivne legitimacije pravdnih strank so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev pa sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
Prenehanje dejavnosti podjetnika ne pomeni tudi prenehanja pravne osebe. Postopka, ki se je začel zoper podjetnika, zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti slednjega, tako ni treba prekiniti. Stranka je namreč od vsega začetka le fizična oseba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013168
ZPP člen 3, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 142, 142/4.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - prava zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - kontumacijski postopek - odgovornost staršev - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - krivdna odgovornost staršev
Odgovornost staršev za ravnanje otroka od dopolnjenega 7. leta starosti do polnoletnosti je krivdna (četrti odstavek 142. člena OZ). Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki, ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega otroka, temveč njihova odgovornost temelji na lastnih opustitvah. Ker iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja krivdno ravnanje tretjega toženca, predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni.