ZNP člen 118, 118/3. ZVEtL-1 člen 17, 17/2, 17/3-3. ZD člen 34, 34/1.
delitev solastne nepremičnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prikrajšanje nujnega dednega deleža - vrnitev darila v zapuščino - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina
Na odločitev v postopku za delitev solastne nepremičnine lahko vpliva odločitev v tožbi, s katero nasprotni udeleženec uveljavlja, da se solastni delež predlagatelja na nepremičnini, ki je tudi predmet razdelitvenega postopka, vrne v zapuščino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014051
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2. OZ člen 352, 352/2, 353, 353/1. ZOR člen 190, 195, 195/1, 195/2, 324.
Ker je sodišče izvedenki naložilo dopolnitev izvedeniškega mnenja in ji v navodilu zastavilo dodatno nalogo, je upravičena do nagrade za dopolnitev mnenja.
Izvedenka je izračunala izgubo po posameznih mesecih, za iste mesece pa je sodišče upoštevalo tudi prejeta nadomestila oziroma pokojnino. Izvedenka je pojasnila način obračunavanja izgubljenega dobička (z indeksacijo), pri čemer je upoštevala vse pomembne okoliščine, ki vplivajo na izračun višine mesečnega zaslužka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00013058
ZPP člen 274, 274/1, 343. OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/2, 39, 39/4, 86, 86/1, 112, 112/1, 112/2, 372. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/2. ZVPot člen 1, 1/3, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2. ZBS-1 člen 4, 11, 12.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - valutna klavzula - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - ničnost pogodbe - oderuška pogodba - causa credendi - prosto urejanje pogodbenih razmerij - potrošnik - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - varstvo šibkejše stranke - merilo povprečnega potrošnika - kreditna sposobnost - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - transparentnost pogodbenih pogojev - sklenitvena faza pogodbe - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nedobrovernost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - enaka vrednost vzajemnih dajatev - devizni tečaj - skrbnost dobrega strokovnjaka - spremenjene okoliščine - razveza pogodbe - dokazna ocena - rebus sic stantibus - pacta sunt servanda
Presoja nepoštenosti pogodbenih pogojev je omejena na pogodbene določbe, ki niso bile predmet individualnih pogajanj. Domnevati je namreč, da je pogoj, o katerem sta se stranki pogajali in dosegli soglasje, posledica svobodne odločitve pogodbene stranke. Praviloma gre za stranske pravice in obveznosti, vendar pa je po omenjeni določbi drugega odstavka 4. člena Direktive presoja nedovoljenosti oziroma nepoštenosti mogoča tudi glede pogodbenih določb, ki sicer predstavljajo glavno obveznost, če niso v jasnem in razumljivem jeziku.
Merila transparentnosti se presojajo po kriteriju povprečno obveščenega potrošnika, ki postopa z dolžno skrbnostjo in razumnostjo. Skladno s tem se šteje pogodbeni pogoj za transparenten, če pripelje potrošnika v položaj, da lahko na podlagi točnih in razumljivih kriterijev oceni ekonomske posledice pogodbenega pogoja. Pri tem so relevantne informacije, ki jih je potrošnik dobil pred sklenitvijo pogodbe in v trenutku sklepanja pogodbe, vključno z oglasi in obvestili, dostopnimi med pogajanji. Zahtevi transparentnosti bi bilo tako lahko zadovoljeno, če bi v trenutku sklepanja kreditne pogodbe v tuji valuti potrošnik sprejel odločitev o sklenitvi pogodbe po tem, ko je bil nedvoumno opozorjen, da sklenitev pogodbe o kreditu v tuji valuti prinaša specifične rizike, ki pa ne obstoje, ko se pogodba sklepa v domači valuti. Pomembno bi bilo tudi opozorilo na okoliščino, da rizik spremembe tečaja različno vpliva na obveznosti pri kratkoročnih in dolgoročnih kreditih, ker je od trajanja pogodbe odvisna izpostavljenost riziku spremembe tečaja tuje valute in tudi možnosti predvidenja razlogov za spremembe tečaja.
Banka Slovenije ni mogla predvideti ne časa ne obsega ukrepov tuje nacionalne banke. Tudi od toženke zato ni mogoče pričakovati ali zahtevati, da pravilno napoveduje monetarno politiko tuje nacionalne banke. Hud padec vrednosti evra približno sedem let po sklenitvi spornih pogodb je bil za obe pogodbeni stranki nepredvidljiv. Ni razumno od banke zahtevati, da potrošniku zagotovi druge informacije kot tiste, ki jih pozna ali bi jih objektivno morala poznati ob sklenitvi pogodbe. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Toženka je v času sklepanja pogodb izpolnila svojo pojasnilno dolžnost v skladu s kriteriji, ki jih je oblikovalo SEU. Pogodbeni pogoj, na podlagi katerega je treba kredit vrniti v isti tuji valuti je, glede na informacije, ki jih je toženka v času sklepanja pogodbe posredovala tožnikoma in glede na okoliščino, da ne gre za povprečna potrošnika (zakonca), ampak za potrošnika s poznavanjem ekonomskih zakonitosti, tako da ni dvoma, da sta bila seznanjena z možnostjo zvišanja ali znižanja tuje valute (posebej ob dejstvu dolgoročne izpostavljenosti valutnemu tveganju - kredita sta bila najeta z odplačilno dobo 25 let), v kateri je bilo sklenjeno posojilo in bila zmožna oceniti ekonomske posledice takega pogoja za njune finančne obveznosti, jasen in razumljiv. Kot je navedlo prvostopenjsko sodišče „sta tožnika, glede na nižjo anuiteto pri kreditu v CHF (za 100 EUR) ocenila, da je takšen kredit ugodnejši v danem trenutku (ugodnejši je bil nato še kar nekaj let) in zavestno sprejela tveganje, ki ga prinaša valutna klavzula“.
Tožeča stranka bi morala že ob sklenitvi pogodb upoštevati možnost spremembe tečaja, zato se na spremenjene okoliščine ne more sklicevati. Enako velja tudi pri uveljavljanju ekonomske krize kot spremenjene okoliščine. Uveljavljanje te bi morala podpreti in konkretizirati z dejstvi, s katerimi bi obrazložila: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. odziv na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, 3. vpliv spremenjenih okoliščin na pogodbo, 4. kako je ocenjevala tveganja, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti, in 6. kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - POGODBENO PRAVO
VSL00012810
ZPP člen 76, 76/1, 212. ZGD-1 člen 3, 3/6, 672.
stranke - aktivna in pasivna legitimacija - pasivna legitimacija - samostojni podjetnik kot dolžnik - prenehanje opravljanja dejavnosti - pravno nasledstvo družbe - trditveno in dokazno breme - ugovor pasivne legitimacije - podjetnikova odgovornost za obveznosti - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - dobava električne energije
Podlaga za presojo aktivne oziorma pasivne legitimacije pravdnih strank so dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev pa sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
Prenehanje dejavnosti podjetnika ne pomeni tudi prenehanja pravne osebe. Postopka, ki se je začel zoper podjetnika, zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti slednjega, tako ni treba prekiniti. Stranka je namreč od vsega začetka le fizična oseba.
Tožnica je ravnala smotrno in zakonito, ko je po odstopu od pogodb in zasegu vozil nemudoma pristopila k njihovi prodaji. Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora namreč storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnica pred prodajo pri strokovnjaku naročila cenitev vozil, ob njihovi prodaji pa je nato dosegla celo višjo kupnino od ocenjene vrednosti. Obenem se je s hitro prodajo izognila stroškom hrambe, ki bi nazadnje bremenili toženca. Splošno je znano, da tržna vrednost vozila pada s potekom časa. Nobenega dokaza tudi ni, da bi tožnica s poznejšo prodajo vozil ali s prodajo različnim kupcem lahko iztržila višjo ceno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00013168
ZPP člen 3, 277, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 142, 142/4.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - prava zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpravljiva nesklepčnost tožbe - kontumacijski postopek - odgovornost staršev - odgovornost staršev za otroka, starejšega od sedem let - krivdna odgovornost staršev
Odgovornost staršev za ravnanje otroka od dopolnjenega 7. leta starosti do polnoletnosti je krivdna (četrti odstavek 142. člena OZ). Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki, ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega otroka, temveč njihova odgovornost temelji na lastnih opustitvah. Ker iz v tožbi navedenih dejstev ne izhaja krivdno ravnanje tretjega toženca, predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo - profesionalna skrbnost gospodarske družbe - letni dopust - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe
Od gospodarske družbe se (ne glede na njeno velikost) pričakuje večja skrbnost kot od fizične osebe.
V sodni praksi je bilo v zvezi s tem že večkrat zavzeto stališče, da mora tožena stranka kot gospodarska družba svoje poslovanje organizirati tako, da to nemoteno poteka tudi ob morebitni odsotnosti njenega zakonitega zastopnika. Zato bi morala tožena stranka, če že ni dvignila sodne pošiljke na pošti, v času kolektivnih dopustov in odsotnosti zakonitega zastopnika sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi ji omogočali sprejemanje pošte.
nasprotna izvršba - postopek nasprotne izvršbe - pogoji za nasprotno izvršbo - pobot v izvršilnem postopku - pogoji za pobot - nespornost terjatve
Pri materialnem pobotu dolžnik ugovarja, da upnikova terjatev ne obstoji, ker je prenehala zaradi pobota. Če je takšen ugovor podan, sodišče poleg pogojev iz 311. člena OZ (vzajemnost, istovrstnost in zapadlost) ugotavlja tudi, ali je dolžnikova terjatev obstajala in ali je bila na pravno veljaven način izjavljena pobotna volja. V izvršilnem postopku sme zato dolžnik uveljavljati v pobot samo tiste terjatve, ki so med strankama nesporne, to so terjatve, ki jih upnik priznava in terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom. V postopku nasprotne izvršbe se namreč obstoj in zapadlost terjatve ne more ugotavljati.
Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da dokazni postopek prestavitve ograje v zadnjem delu ni zanesljivo potrdil. Ker je bilo dokazno breme na strani tožnikov, je sklep, da prestavitev ni dokazana, pravilen.
V pravdah zaradi motenja posesti je pasivno legitimirana oseba, ki je posest odvzela oziroma motila. Dejstvo, da je v teku postopka postala (so)lastnica zemljišča, kjer je prišlo do zatrjevanega motenja, tudi stranska intervenientka, zato na odločanje in na izvršitev te odločbe nima vpliva.
Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnika lahko zahtevata odstranitev ograje (ne pa njeno prestavitev), saj ni stvar tožnikov niti stvar sodišča, kaj bo po odstranitvi toženec z njo storil.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012643
OZ člen 179. ZBPP člen 46.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - opekline - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Tožeča stranka je imela v postopku na prvi stopnji zagotovljeno brezplačno pravno pomoč, zato mora tožena stranka povrniti pravdne stroške v korist proračuna Republike Slovenije (46. člen ZBPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013529
ZD člen 2, 123, 132. ZPP člen 233, 235.
predmet dedovanja - premoženjska pravica - terjatve zapustnika - terjatev zapustnika, ki jo uveljavlja dedič - obstoj terjatve do dolžnika - posojanje denarja - posojilna pogodbe - univerzalno pravno nasledstvo - dokazi in izvajanje dokazov - priče - dokazna ocena izpovedbe prič - trditveno in dokazno breme - pravna dobrota oprostitve pričanja
Ne gre prezreti, da sta priči sicer res zanikali, da bi jima bilo znano, da je pokojni posojal denar, a je sodišče utemeljeno izpostavilo, da sta navedeni v zapustnikovem pisnem koledarju ne seznamu dolžnikov in sta na sodišču izkoristili pravno dobroto in odklonili odgovor na vprašanje, ali sta prejeli poziv na vračilo dolga. Zato je na podlagi vsega navedenega njuno izpovedbo pravilno ocenilo kot manj prepričljivo.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranost sodnika - subjektivni in objektivni kriterij - odklonitveni razlog za izločitev - izključitev javnosti glavne obravnave - kršitev načela javnosti glavne obravnave - pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve - vodstvo glavne obravnave - kršitev načela kontradiktornosti postopka - neobrazloženost sodbe - očitek protispisnosti - pogodbena volja strank - pogodbene obveznosti - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - odstopno upravičenje - povrnitev vlaganj - protipravno ravnanje
Morebitno napačno ravnanje sodišča pri zagotavljanju javnosti obravnave ali kontradiktornosti postopka bi utemeljevalo očitek o storjenih bistvenih kršitvah postopka, ne pa očitka o sodničini pristranskosti in s tem razloga za njeno izločitev.
Pridobitev dokumentacije, ki je potrebna za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila obveznost tožeče stranke, ki ni dokazala, da bi dokumentacijo pridobila in toženo stranko pozvala k pridobitvi gradbenega dovoljenja. Ker tožena stranka (še) ni odklonila pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem onemogočila obnove gradu in njegove uporabe s strani tožeče stranke za predvideni namen, ni podana zatrjevana protipravnost njenega ravnanja, ki je ena od kumulativno zahtevanih predpostavk odškodninskega delikta.
zakupnina - cenik - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče
Sprememba cenika vodi do spremembe končne zakupnine (cena z upoštevanjem faktorjev odstopanja) pri vsaki parceli in končne zakupnine v seznamu za posamezno leto.
Formula izračuna zakupnine ne v pogodbi ne v ceniku ni jasno določena, niti niso jasno določeni parametri v seznamu parcel, kar otežuje preverljivost pravilnosti izračuna zakupnine, ni pa to nemogoče. Na podlagi vsebine pogodbe, skupaj s seznamom in ceniki, je dovolj podatkov, na podlagi katerih se lahko ugotovi pravilen način izračuna zakupnine in se jo določi ter preveri tožnikovo vtoževano ceno zakupnine za posamezno leto.
zastaranje zamudnih obresti - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Zamudne obresti so zastarale tri leta po glavni obravnavi v pravdnem postopku. Zaključek se je nanašal na takoimenovane neprave judikatne terjatve iz naslova obresti, ki zastarajo v treh letih po koncu glavne obravnave.
Ker je tožena stranka zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju dolga, ni mogoče šteti, da je zato, ker ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, v kateri je ta obstoj takšnega dogovora zanikala, priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev oziroma da zatrjevani dogovor res ne obstaja.
dejanska razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izgradnja ceste - dejanski odvzem iz posesti - namembnost zemljišča - varovalni pas ceste
Z izgradnjo ceste je bila izvršena dejanska razlastitev. Obe razlastitvi - dejanska in pravno formalna - predstavljata razlastitveni postopek, ki se je začel z dejanskim odvzemom posesti in končal z izdajo razlastitvene določbe.
obravnava pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - izvedba predlaganih dokazov - soočenje izvedencev - založitev predujma za delo izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Pritožbeno sodišče mora razpisati obravnavo, če spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti nekatere od že izvedenih dokazov ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje.
Pritožbeno sodišče je v danem primeru ocenilo, da je potrebno za odločitev o tožnikovi pritožbi predhodno izvesti dokaz z zaslišanjem oz. soočenjem izvedencev.
solidarno poroštvo - oblika poroštvene izjave - stečaj glavnega dolžnika
Kadar se porok zaveže kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost. Tožnik je zato lahko zahteval poplačilo dolga od poroka, neodvisno od tega, da je svojo terjatev priglasil v stečaj, saj je v drugem odstavku 1022. člena OZ določeno, da zmanjšanje obveznosti stečajnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013717
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 346, 352, 397, 397/2, 405. SPZ člen 48. ZPP člen 5, 153, 153/2, 153/3, 212, 244, 255, 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 363.
najemna pogodba - vrnitev vlaganj - pogodbena obveznost - zastaralni roki - tek roka - sklep o določitvi izvedenca - pritožba - razlaga pogodbe - jasno pogodbeno določilo - sporno pogodbeno določilo - pravica do izjave - sodba presenečenja - trditveno in dokazno breme - pravočasno grajanje procesnih kršitev - zavrnitev izvedbe dokaza - plačilo predujma - poziv za plačilo - večosebna deljiva obveznost - brezplačna pravna pomoč
Pri obveznosti plačati predujem gre v konkretnem primeru, ko je sodišče plačilo naložilo obema tožnikoma, za večosebno deljivo obveznost. Zanjo solidarnost ni predpisana, te pa ni ob naložitvi plačila določilo niti sodišče. Ker je bil prvi tožnik z odločbo BPP plačila predujma oproščen, bo plačilo nanj odpadajočega dela obveznosti (torej nanj odpadajoče polovice) izvršeno iz sredstev proračuna. Sodišče prve stopnje bi zato predlagan dokaz (po predlogu prvega tožnika) moralo izvesti. Druga tožnica je bila svoj del predujma (torej ½) dolžna plačati, saj plačila ni bila oproščena. V kolikor tudi po pravilnem pozivu druga tožnica svojega dela predujma ne bo plačala, bo izvedbo dokaza po njenem predlogu (ne pa tudi po predlogu prvega tožnika) lahko sodišče opustilo. V tej procesni situaciji pa bo, ko bo o zahtevku tožnikov ponovno odločalo, moralo presoditi tudi to, kakšen pomen ima takšno ravnanje druge tožnice na presojo utemeljenosti zahtevka, upoštevajoč, da sta tožnika sospornika.