DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014560
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - pravična denarna odškodnina - delo na višini - nevarna dejavnost
Glede na to, da je tožnik po pogodbi o zaposlitvi opravljal delo kot pomožni gradbeni delavec oziroma pomožni zidar, ter da je tudi tožena stranka potrdila, da je bil zadolžen tudi za pomoč delavcem na strehi in sicer, da jim prinese vodo oziroma preveri stanje na strehi, delavec pa je pojasnil, da mora tudi tožnik kot upravljalec žerjava kdaj priti na streho, tožniku ni mogoče očitati, da bi kritičnega dne samovoljno in v nasprotju z navodili delodajalca prišel na streho ter s tem zakrivil padec oziroma sam zakrivil nesrečo pri delu.
Tožnik je padel vsaj 3-4 metre globoko, zato je delal vsaj na tej višini. Glede na to, da je šlo za delo na višini, na strehi, ki je bila neodkrita in trhla, ter tožnik tako ni mogel vedeti, kaj se nahaja pod strešniki, tožena stranka za škodo odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti, saj delo v ugotovljenih okoliščinah predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost v smislu določbe drugega odstavka 131. člena OZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00035055
KZ-1 člen 37, 284, 284/1.. ZKP člen 18, 18/1, 32, 32/5, 33, 355, 355/2.
napeljevanje - kazenska odgovornost - enoten postopek - predobravnavni narok - izločitev postopka - pravica do pritožbe - pravica do obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena
Kazenska odgovornost napeljevalca v razmerju do temeljnega kaznivega dejanja ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilca tega dejanja.
Temeljno vodilo pri konkretizaciji napeljevanja je ugotovitev, da napeljevalec deluje v enakih kaznovalnih okvirih kot storilec, zato je treba za napeljevanje zahtevati konkretne napotke, ne le vrste kaznivega dejanja in generične opredelitve objekta napada.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - dodatek za nego otroka - izključitev protipravnosti
Ravnanje drugotožene stranke ni bilo protipravno. Tožnica drugotoženi stranki neutemeljeno očita nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse. V času izdaje odločbe z dne 5. 1. 2009 ni obstajala sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1. Drugotožena stranka je materialno pravo razlaga na način, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in pravica do dodatka za nego otroka med seboj izključujeta in da lahko upravičenec uživa le eno od teh pravic. Taka je bila tudi tedanja upravna praksa. Tožnica je imela možnost, da zoper negativno odločbo, s katero je bilo odločeno, da nima več pravice do omenjenega dodatka, izpodbija pred drugostopenjskim organom ter kasneje tudi možnost sodnega varstva, kar pa ni izkoristila. Odločba je tako postala dokončna in pravnomočna.
Drugotoženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v času po izdaji sodbe Psp 92/2012 z dne 23. 3. 2012. Prvostopenjski organ (CSD) z omenjeno sodbo ni bil seznanjen in ni imel nobene pravne podlage, da bi tožnici izdal novo odločbo o pravici do dodatka za nego otroka. O tej pravici se namreč odloča na podlagi zahteve stranke, kar izhaja iz 96. člena ZSDP oziroma ZSDP-1. Ne gre torej za odločanje po uradni dolžnosti.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
Po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, neposredna vročitev sodnih pisanj tožencu ni bila mogoča, zato je bilo v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe dne 17. 8. 2016 in v zvezi z vročitvijo vabila na narok 6. 4. 2017, dne 2. 3. 2017, v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. Ker toženec sodnih pošiljk v 15 dneh ni dvignil, sta mu bili pisanji puščeni v hišnem predalčniku dne 2. 9. 2016 oziroma dne 20. 3. 2017. Samo s svojim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice, ki je javna listina, upoštevaje pavšalne pritožbene trditve, toženec ne more ovreči.
vzročna zveza - predvidljiva posledica - stopnja verjetnosti - neposlovna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
V konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine. Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane.
ZVZD-1 člen 12. OZ člen 131, 131/1. ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost vrtca - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - delo v kuhinji - hrana - oprema za delo - izpit iz varstva pri delu - skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje delodajalca
Rezanje solate z nožem za zelenjavo ne pomeni objektivne odgovornosti toženke, podana tudi ni krivdna odgovornost toženke in zavarovalnice.
Veščina rezanja z nožem ne zahteva posebnega tečaja ali uvajanja, saj ni potrebna posebna spretnost ali pazljivost, saj solato v prehrani človeka uporabljamo vsi.
Izostanek opravljenega izpita iz varnosti pri delu ni v vzročni zvezi z nastalim škodnim dogodkom. Kaj bi se moral naučiti na tečaju, kar bi vplivalo na to, da do škodnega dogodka ne bi prišlo, tožnik ne pojasni. Vrtec mu je dal vse, kar je bilo treba za opravljanje njegovega dela (haljo, gumijaste rokavice in nož), povedano mu je tudi bilo, kako naj reže solato za otroke. Kovinskih rokavic ni bilo treba pribaviti in tudi to ni običajno za takšno delo. Tožnik namreč ni ravnal dovolj skrbno, saj je pred škodnim dogodkom obrnil nož tako, da je prste dal pod solato in se urezal.
podaljšanje pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost
Res je, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni izrecno opredelilo do obdolženčevega zdravstvenega in psihofizičnega stanja, na katerega je obramba predhodno opozarjala, vendar zaradi tega zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ni podana. Navedene okoliščine, katere zagovornik ponavlja v pritožbi, namreč nimajo takšne teže, da bi vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve, temveč celo nasprotno, jo pri obstoju ponovitvene nevarnosti utrjujejo. Dejstvo, da naj bi obdolženec imel določene psihične in duševne motnje namreč v povezavi z njegovo odvisnostjo od prepovedanih drog le še utrjujejo nevarnost ponavljanja tovrstnih nasilnih dejanj.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja
Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014096
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev pravice do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Kršitev pravice do obrambe po členu 371/II ZKP je namreč podana, če sodišče prve stopnje med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravico do obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V pritožbi zagovornice opisane kršitve pravice do obrambe namreč ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kršitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00024129
OZ člen 190, 190/1, 198, 579, 583, 584.. SPZ člen 92, 92/1, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 8, 161, 161/1, 163.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - aktivna in pasivna legitimacija - užitek stanovanja - prenos pravice - neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - načelo proste presoje dokazov - odločitev o stroških postopka - sospornik - povračilo potnih stroškov - smrt pogodbenika
Pravilno je bilo ugotovljeno, da je s smrtjo C.N. starejšega posodbena pogodba prenahala veljati in ne drži stališče pritožnika, da bi posodbena pogodba prenehala veljati le, če bi bila odpovedana. Slednje namreč velja le za primere, ko gre za trajno pogodbeno razmerje. V obravnavani zadevi pa je bila posodbena pogodba sklenjena za določen čas - do smrti C.M. starejšega (primerjaj 583. člen OZ).
ZBPP člen 26, 26/5, 46. ZPP člen 163, 163/4, 163/5, 325, 325/1, 333, 333/1.
zamudna sodba - izdaja odločbe brez obravnavanja - priglasitev stroškov v postopku - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - predlog za dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi - psihoaktivna zdravila - vpliv na vozniške sposobnosti - ugotavljanje prisotnosti psihoaktivnih snovi
Vendar pa se je strinjati s pritožbo, da v primeru, ko gre za uživanje takšnih psihoaktivnih zdravil, ki so v zvezi z navodilom za jemanje - uživanje tega zdravila označena s praznim trikotnikom, ne gre za absolutno prepoved vožnje motornega vozila, temveč je ta prepoved relativna in je v vsakem takem primeru potrebno ugotavljati morebiten vpliv takih zdravil za varno vožnjo v cestnem prometu, zlasti v primerih, ko je uživanje takega zdravila terapevtsko predpisano in ko lečeči zdravnik tako terapijo tudi na podlagi sprejete diagnoze uradno predpiše, uživalec takega zdravila pa predpisan način jemanja oziroma uživanja takega zdravila tudi dosledno spoštuje. Povsem drugače pa je v zvezi z uživanjem zdravila, ki je označeno s polnim trikotnikom, saj v tem primeru velja absolutna prepoved vožnje in zadostuje le ugotovitev o prisotnosti tega zdravila v krvi.
ZD člen 29, 46, 54, 214, 221. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - ponovno odločanje o isti stvari - novo najdeno premoženje - dolžnost preživljanja otrok - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - kaj je darilo - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti zapuščine
Ker je isto zapuščinsko sodišče v istem zapuščinskem postopku že ugotovilo in ocenilo, da je bilo plačilo zapustnika v višini 19.000 takratnih kron preživnina in ne darilo, tega ni treba ugotavljati ponovno, ko gre za novo najdeno premoženje, v konkretnem primeru novo denacionalizirano premoženje zapustnika.
Stroški zapustnika, ki je dediča po zakonu dolžan preživljati, niso darilo.