odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - dodatek za nego otroka - izključitev protipravnosti
Ravnanje drugotožene stranke ni bilo protipravno. Tožnica drugotoženi stranki neutemeljeno očita nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse. V času izdaje odločbe z dne 5. 1. 2009 ni obstajala sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1. Drugotožena stranka je materialno pravo razlaga na način, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in pravica do dodatka za nego otroka med seboj izključujeta in da lahko upravičenec uživa le eno od teh pravic. Taka je bila tudi tedanja upravna praksa. Tožnica je imela možnost, da zoper negativno odločbo, s katero je bilo odločeno, da nima več pravice do omenjenega dodatka, izpodbija pred drugostopenjskim organom ter kasneje tudi možnost sodnega varstva, kar pa ni izkoristila. Odločba je tako postala dokončna in pravnomočna.
Drugotoženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v času po izdaji sodbe Psp 92/2012 z dne 23. 3. 2012. Prvostopenjski organ (CSD) z omenjeno sodbo ni bil seznanjen in ni imel nobene pravne podlage, da bi tožnici izdal novo odločbo o pravici do dodatka za nego otroka. O tej pravici se namreč odloča na podlagi zahteve stranke, kar izhaja iz 96. člena ZSDP oziroma ZSDP-1. Ne gre torej za odločanje po uradni dolžnosti.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni cenzus - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - kredit - kreditne obveznosti - obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - pomota v izračunu
Sklep sodišča (o plačilu sodne takse) lahko temelji le na podatkih, ki jih je sodišče pridobilo pred njegovo izdajo, ti pa izkazujejo višino plače za čas zadnjih treh mesecev, odkar so bili podatki zahtevani.
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Kljub temu so te okoliščine pravilno upoštevane v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse.
Sklep sodišča o ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka sodi med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP). Zoper te sklepe ni posebne pritožbe, ampak jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek 298. člena ZPP). Strankina pravica do ugovora namreč ni neomejena. Relevantne so samo tiste napake, pomanjkljivosti ali neskladnosti zapisnika, ki bi pozneje lahko vplivale na pravilnost in (ali) zakonitost končne odločbe, ta pa se preizkuša v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vnaprejšnja tovrstna presoja na podlagi posebne pritožbe zoper sklep o ugovoru bi bila vsaj nesmotrna, če že ne nemogoča.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
Izpodbijana odločitev ustrezno odraža duh zakona oziroma njegove temeljne usmeritve - da zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič (5. člen ZDKG), da naj se zagotovi gospodarska in ekološka funkcija kmetije - da torej deduje tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče (1. alineja 7. člena ZDKG), pozorno je bilo tudi na socialno funkcijo lastnine. Predvsem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vodilo zakonodajalca, da so izbirna pravila določbe 7. člena ZDKG stopenjsko oblikovana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00014331
ZASP člen 81, 168, 168/4. ZS člen 3, 3/2. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - določitev višine nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del - pravna praznina - licenčna pogodba - honorar po licenčni pogodbi - civilna kazen - ugovor zastaranja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna poravnava
Ker (enotna) tarifa iz Pravilnika 1998 ni uporabljiva za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo, ne more biti osnova za toženkino tezo o enotnem nadomestilu za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ne glede na to, ali se ta prenašajo preko radijskih ali televizijskih programov. Oba načina izkoriščanja avtorskih del namreč obstajata v praksi, kar izhaja že iz dejstva, da sta jih pravdni stranki uredili v ločenih licenčnih pogodbah. Toženki zato velja odgovoriti, da tožba zaradi ločenega uveljavljanja zahtevka za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo preko televizijskih programov v tej zadevi ni nesklepčna.
Pri določitvi primernega nadomestila za vtoževano obliko izkoriščanja glasbenih si lahko sodišče pomaga z vsebino sodne poravnave v zadevi med istima strankama, na katero se toženka sklicuje v pritožbi in predtem v svoji pripravljalni vlogi. Iz toženkinega povzetka njene vsebine, ki mu tožnik ne oporeka, izhaja, da sta se pravdni stranki poravnali o višini nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del preko radijskih programov v deloma istem obdobju kot v tej zadevi. Ker dogovorjena razmerja odražajo dejanska in se primernost tarife najlažje izrazi s soglasjem volj pogodbenih strank, je treba izhajati iz tega, da sta stranki šteli, da je sporazumno dogovorjeno nadomestilo primerno. Tudi sicer nobena od strank ni nasprotovala njegovi primernosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013532
Zakon o stanovanjskih razmerjih (1982) člen 17. SZ člen 117, 141, 147. ZPP člen 337, 337/1. ZOR člen 99.
stanovanjska pravica razvezanega zakonca - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja - pravica do uporabe stanovanja po ZSR - sodna poravnava - lastninjenje in privatizacija stanovanj - stanovanje v družbeni lastnini - nedovoljena pritožbena novota
Sodna poravnava iz leta 1981 je pomenila zgolj to, da je toženka na njeni podlagi postala imetnica stanovanjske pravice na spornem stanovanju. Ni pa imela sodna poravnava stvarnopravnih (na primer pridobitev osebne služnosti na stanovanju) ali obligacijskopravnih učinkov za toženko.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
dedovanje - oporočno dedovanje - nujni delež - dedni delež - prirast - kasneje najdeno premoženje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).
ZD člen 29, 46, 54, 214, 221. ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - ponovno odločanje o isti stvari - novo najdeno premoženje - dolžnost preživljanja otrok - darila, ki vplivajo na obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - kaj je darilo - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine kot sestavina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti zapuščine
Ker je isto zapuščinsko sodišče v istem zapuščinskem postopku že ugotovilo in ocenilo, da je bilo plačilo zapustnika v višini 19.000 takratnih kron preživnina in ne darilo, tega ni treba ugotavljati ponovno, ko gre za novo najdeno premoženje, v konkretnem primeru novo denacionalizirano premoženje zapustnika.
Stroški zapustnika, ki je dediča po zakonu dolžan preživljati, niso darilo.
ZD člen 145, 146, 146/4, 162, 214, 214/1, 214/3, 216. SPZ člen 72.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - skupnost dedičev - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina dedičev - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - sporazum o delitvi dediščine - dogovor o solastninskih deležih
Brez dogovora dedičev sodišče v zapuščinskem postopku o delitvi dediščine (in s tem pridobitve solastnine) samo ne more odločiti.
Sklep o dedovanju z vsebino, kot jo natančneje določa 214. člen ZD, je končna, meritorna, vendar deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča. Z njo sodišče zgolj ugotavlja obseg dediščine, kdo so zapustnikovi dediči, kolikšni so njihovi dedni deleži in na kakšni dedno pravni podlagi temelji njihova pravica. Ne odloča pa o delitvi dediščine, razen če se vsi dediči že v zapuščinskem postopku sporazumejo o delitvi in načinu delitve dediščine in tak sporazum predložijo sodišču. Le v tem primeru zapuščinsko sodišče sporazum o delitvi dediščine lahko navede v sklepu o dedovanju. Glede na 216. člen ZD bi moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev. Dokler se dediščina ne razdeli, so namreč subjekt dediščine vsi dediči kot enota.
Zapuščinske stvari niso v solastnini sodedičev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Deleži na stvari niso določeni. Skupnost dedičev preneha z delitvijo dediščine med sodediče, ko dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju praviloma delitev še ni opravljena. Zato se lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, v zemljiško knjigo ne vpiše po solastninskih deležih, pač pa kot skupna lastnina vseh sodedičev po nedoločenih deležih.
podaljšanje pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost
Res je, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni izrecno opredelilo do obdolženčevega zdravstvenega in psihofizičnega stanja, na katerega je obramba predhodno opozarjala, vendar zaradi tega zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ni podana. Navedene okoliščine, katere zagovornik ponavlja v pritožbi, namreč nimajo takšne teže, da bi vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve, temveč celo nasprotno, jo pri obstoju ponovitvene nevarnosti utrjujejo. Dejstvo, da naj bi obdolženec imel določene psihične in duševne motnje namreč v povezavi z njegovo odvisnostjo od prepovedanih drog le še utrjujejo nevarnost ponavljanja tovrstnih nasilnih dejanj.
vzročna zveza - predvidljiva posledica - stopnja verjetnosti - neposlovna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
V konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine. Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014096
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev pravice do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Kršitev pravice do obrambe po členu 371/II ZKP je namreč podana, če sodišče prve stopnje med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravico do obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V pritožbi zagovornice opisane kršitve pravice do obrambe namreč ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kršitev.
Storitev konference s stranko je bila zajeta že v vrednosti ene od vlog, zaradi katere je bila konferenca opravljena, odvetnik pa je upravičen do nagrade za konferenco s stranko le, če gre za samostojno storitev in strošek ni zajet v drugih tarifnih številkah.
Ker četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke in tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi po mnenju pritožbenega sodišča morale kazenske točke za prekršek, ki ga je storilec storil pred pridobitvijo novega vozniškega dovoljenja, ob izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja biti izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja
Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.