V 7. členu tožničine pogodbe o zaposlitvi je bila opredeljena in dogovorjena plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača je bila določena glede na pričakovane delovne rezultate. Za znižanje plače tožnici bi morala tožena stranka ugotoviti, da tožnica pričakovanih rezultatov ni dosegala, torej bi morala tožničino delo spremljati in ocenjevati, ne pa na splošno zatrjevati, da so slabi poslovni rezultati tožene stranke posledica različnih razlogov na strani delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018586
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 5, 6, 6/3, 6/4, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (2004) člen 3, 3-6, 4, 4-1.
spor majhne vrednosti - obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja - dimnikarska storitev - izvajanje dimnikarskih storitev - uporabnik storitev dimnikarske službe - zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
V skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe je uporabnik storitev dimnikarske službe tudi uporabnik prostorov, ki so opremljeni z rezervnimi dimniki. V skladu 6. točko 3. člena Pravilnika je rezervni dimnik cev ali kanal za odvajanje dimnih plinov, ki nima na nobeni dimovodni tuljavi priključene kurilne naprave, vendar je vedno v takem tehničnem stanju, da se v primeru priključitve kurišča nanj lahko varno uporablja. Neizpodbojen dejanski zaključek sodišča prve stopnje je, da toženec ni dokazal, da je na strehi objekta zgrajeni dimnik zaprt s pločevino. Zaključek, da gre za rezervni dimnik, zaradi česar bi bil toženec uporabnik storitev dimnikarske službe v smislu četrtega odstavka 6. člena Uredbe, torej na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje (in trditev tožeče stranke) ni mogoč.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 7. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka, s tem, ko je ugotovilo, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v taki meri, da ne omogoča preverjanja višine terjatve, kot jo tožeča stranka uveljavlja v tem pravdnem postopku.
kaznivo dejanje razžalitve - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti
Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je bilo kaznivo dejanje razžalitve storjeno z izjavami, podanimi pri obrambi pravice ali varstva upravičenih koristi, presoje ni mogoče opirati zgolj na jezikoslovne kriterije oziroma jezikoslovno analizo inkriminiranih besed. Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) je v odločbi Up 345/01 z dne 5. 2. 2004 med drugim zapisalo, da za presojo, ali gre za razžalitev, ne zadošča zgolj ocena o žaljivosti ali nežaljivosti besed oziroma izjav samih po sebi: tudi z besedami, ki same po sebi niso žaljive, je mogoče razžaliti - in nasprotno. V isti odločbi je Ustavno sodišče zapisalo, da mora sodišče, ko odloča o koliziji dveh ustavno varovanih pravic, skrbno in obrazloženo pretehtati, koliko je utemeljena omejitev ene pravice (pravice do svobode izražanja) zaradi spoštovanja druge (pravice do časti in dobrega imena). Pri reševanju kolizije med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena, ki jo v kazenskopravnem smislu obravnava 158. člena KZ-1, je treba upoštevati vse okoliščine primera kot celote in se ne sme izhajati zgolj iz jezikovne razlage posamezne sporne izjave oziroma izjav.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja
Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - duševna motnja - obstoj duševne motnje - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - dvom v pravdno sposobnost - pravdna sposobnost - opravilna sposobnost - omejena pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - postavitev skrbnika za poseben primer - dokazna ocena
Izvedenec (psihiatrične stroke) je bil v postopku angažiran zaradi svojega strokovnega znanja in poklicnih izkušenj. Ker je prav omenjeno (skupaj z dejanskimi podatki, ki jih je imel v konkretnem primeru na voljo) podlaga njegovim zaključkom, ni jasno, s kakšnim nadaljnjim dokazom (kot to izhaja iz pritožbe začasne skrbnice) bi moral slednji „podkrepiti“ svoj zaključek, da nasprotni udeleženec živi v namišljenem svetu.
Presplošno je pritožbeno nasprotovanje začasne skrbnice ugotovitvam, ki jih je o (znanstveni) ustreznosti strukture člankov nasprotnega udeleženca podal izvedenec, s hkratnim očitkom, da omenjeni izvedenec in (posledično) sodišče prve stopnje ne zmoreta pogledati preko ustaljenih okvirjev in da ne dopuščata možnosti, da nasprotni udeleženec zaradi nadpovprečne inteligentnosti na multidisciplinarnem znanstvenem področju orje ledino. Pritožnica ne upošteva, da izpodbijani zaključki izvedenca, posledično pa tudi sodišča prve stopnje, (še zdaleč) ne temeljijo le na izvedenčevi oceni ustreznosti strukture teh člankov oziroma znanstveni relevantnosti dognanj nasprotnega udeleženca. Prav tako sodišče prve stopnje „vztrajnosti“ nasprotnega udeleženca ne prikazuje kot slabosti le v kontekstu njegovega znanstvenega (poklicnega) udejstvovanja, ampak tudi v zvezi s sodnimi postopki, v katerih je (bil) udeležen. Še bolj pomembno v tem oziru pa je, da ob sklicevanju na izvedenca (oziroma ugotovitve ostalih dveh v postopku angažiranih izvedencev) obrazloži, zakaj naj bi bila ta „vztrajnost“ v konkretnem primeru (zgolj) posledica bolezenske spremenjenosti nasprotnega udeleženca in zakaj si prav zaradi nje povzroča (hudo premoženjsko) škodo. Ker je razumljivo, da se (delni) odvzem poslovne sposobnosti ne izreka zaradi zdravljenja prizadetega, ampak zaradi njegovega varstva v pravni sferi, je nadalje brezpredmetno pritožbeno izpostavljanje začasne skrbnice izpovedbe (ugotovitve) izvedenca ob zaslišanju, da je takšen odvzem družbeni ukrep, namenjen zaščiti nasprotnega udeleženca (ki pa ne spreminja zdravstvenega stanja).
Izpodbijana odločitev ustrezno odraža duh zakona oziroma njegove temeljne usmeritve - da zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič (5. člen ZDKG), da naj se zagotovi gospodarska in ekološka funkcija kmetije - da torej deduje tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče (1. alineja 7. člena ZDKG), pozorno je bilo tudi na socialno funkcijo lastnine. Predvsem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vodilo zakonodajalca, da so izbirna pravila določbe 7. člena ZDKG stopenjsko oblikovana.
ZBPP člen 26, 26/5, 46. ZPP člen 163, 163/4, 163/5, 325, 325/1, 333, 333/1.
zamudna sodba - izdaja odločbe brez obravnavanja - priglasitev stroškov v postopku - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - predlog za dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje.
ZVZD-1 člen 12. OZ člen 131, 131/1. ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost vrtca - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - delo v kuhinji - hrana - oprema za delo - izpit iz varstva pri delu - skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje delodajalca
Rezanje solate z nožem za zelenjavo ne pomeni objektivne odgovornosti toženke, podana tudi ni krivdna odgovornost toženke in zavarovalnice.
Veščina rezanja z nožem ne zahteva posebnega tečaja ali uvajanja, saj ni potrebna posebna spretnost ali pazljivost, saj solato v prehrani človeka uporabljamo vsi.
Izostanek opravljenega izpita iz varnosti pri delu ni v vzročni zvezi z nastalim škodnim dogodkom. Kaj bi se moral naučiti na tečaju, kar bi vplivalo na to, da do škodnega dogodka ne bi prišlo, tožnik ne pojasni. Vrtec mu je dal vse, kar je bilo treba za opravljanje njegovega dela (haljo, gumijaste rokavice in nož), povedano mu je tudi bilo, kako naj reže solato za otroke. Kovinskih rokavic ni bilo treba pribaviti in tudi to ni običajno za takšno delo. Tožnik namreč ni ravnal dovolj skrbno, saj je pred škodnim dogodkom obrnil nož tako, da je prste dal pod solato in se urezal.
odškodninska terjatev - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - tek kazenskega postopka - ni predhodno vprašanje
Stališče sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru za predhodno vprašanje, ni pravilno. O predhodnem vprašanju govorimo, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.
Kadar gre za razmerje med pravdnim in kazenskim postopkom, kot je to v konkretnem primeru, bi šlo lahko za predhodno vprašanje le, če bi bil obstoj kaznivega dejanja pogoj za nastanek določene civilno pravne posledice, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
Nastanek civilno pravne posledice (odškodninske odgovornosti po določbah ZFPPIPP) v konkretnem primeru ni in ne more biti odvisen od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je z obtožnico očitano toženi stranki.
Sodišče prve stopnje namreč lahko odloči o obstoju odškodninske odgovornosti po ZFPPIPP, ne da bi se opredeljevalo, ali iz dejanskega stanja, ki je podlaga nastanka civilne obveznosti izhaja tudi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Odločitev pravdnega sodišča zato ni odvisna od okoliščine, ali bo tožena stranka v kazenskem postopku pravnomočno obsojena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014096
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev pravice do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Kršitev pravice do obrambe po členu 371/II ZKP je namreč podana, če sodišče prve stopnje med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravico do obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V pritožbi zagovornice opisane kršitve pravice do obrambe namreč ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kršitev.
Po podatkih obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, neposredna vročitev sodnih pisanj tožencu ni bila mogoča, zato je bilo v zvezi z vročitvijo dopolnitve tožbe dne 17. 8. 2016 in v zvezi z vročitvijo vabila na narok 6. 4. 2017, dne 2. 3. 2017, v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. Ker toženec sodnih pošiljk v 15 dneh ni dvignil, sta mu bili pisanji puščeni v hišnem predalčniku dne 2. 9. 2016 oziroma dne 20. 3. 2017. Samo s svojim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti takšnih dejstev iz vročilnice, ki je javna listina, upoštevaje pavšalne pritožbene trditve, toženec ne more ovreči.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,
odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - prekinitev postopka odločanja o predlogu upnika za začetek stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - pritožba - pravni interes za pritožbo
Iz spletnih strani AJPESa izhaja, da je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Ker pritožba zoper ta sklep ni bila vložena, je postal pravnomočen. Tako se pokaže, da se je že v teku tega pritožbenega postopka zoper sklep o prekinitvi postopka izpolnil pogoj za nadaljevanje postopka po predlogu upnika DUTB d.d. in da je s tem pravni interes pritožnikoma za pritožbo odpadel.
ZASP člen 12, 31, 81, 81/1, 103, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo točka 9, 30. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) točka 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe
Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.
podaljšanje pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost
Res je, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni izrecno opredelilo do obdolženčevega zdravstvenega in psihofizičnega stanja, na katerega je obramba predhodno opozarjala, vendar zaradi tega zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ni podana. Navedene okoliščine, katere zagovornik ponavlja v pritožbi, namreč nimajo takšne teže, da bi vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve, temveč celo nasprotno, jo pri obstoju ponovitvene nevarnosti utrjujejo. Dejstvo, da naj bi obdolženec imel določene psihične in duševne motnje namreč v povezavi z njegovo odvisnostjo od prepovedanih drog le še utrjujejo nevarnost ponavljanja tovrstnih nasilnih dejanj.
vzročna zveza - predvidljiva posledica - stopnja verjetnosti - neposlovna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti
V konkretnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da je bilo za toženo stranko objektivno predvidljivo, da bo razbitje stekel privedlo do nemožnosti prodaje sladoledne vitrine. Med razbitjem stekla in nemožnostjo prodaje sladoledne vitrine zato ni vzročne zveze, ki bi bila izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti. Zato predpostavke za obstoj neposlovne odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi nemožnosti prodaje sladoledne vitrine po oceni pritožbenega sodišča niso izkazane.
ZD člen 145, 146, 146/4, 162, 214, 214/1, 214/3, 216. SPZ člen 72.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - skupnost dedičev - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina dedičev - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - sporazum o delitvi dediščine - dogovor o solastninskih deležih
Brez dogovora dedičev sodišče v zapuščinskem postopku o delitvi dediščine (in s tem pridobitve solastnine) samo ne more odločiti.
Sklep o dedovanju z vsebino, kot jo natančneje določa 214. člen ZD, je končna, meritorna, vendar deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča. Z njo sodišče zgolj ugotavlja obseg dediščine, kdo so zapustnikovi dediči, kolikšni so njihovi dedni deleži in na kakšni dedno pravni podlagi temelji njihova pravica. Ne odloča pa o delitvi dediščine, razen če se vsi dediči že v zapuščinskem postopku sporazumejo o delitvi in načinu delitve dediščine in tak sporazum predložijo sodišču. Le v tem primeru zapuščinsko sodišče sporazum o delitvi dediščine lahko navede v sklepu o dedovanju. Glede na 216. člen ZD bi moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev. Dokler se dediščina ne razdeli, so namreč subjekt dediščine vsi dediči kot enota.
Zapuščinske stvari niso v solastnini sodedičev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Deleži na stvari niso določeni. Skupnost dedičev preneha z delitvijo dediščine med sodediče, ko dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju praviloma delitev še ni opravljena. Zato se lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, v zemljiško knjigo ne vpiše po solastninskih deležih, pač pa kot skupna lastnina vseh sodedičev po nedoločenih deležih.