ZPP-UPB2 člen 347. OZ-UPB1 člen 83, 122, 432, 430.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbena obravnava - odločanje po sodniku posamezniku - prenos pogodbe - pristop k dolgu - prevzem dolga - ugovor pasivne legitimacije - razlaga pogodb
Tožeča stranka je trdila, da iz listin izhaja, da je toženec ostal zavezan za obveznosti, ki so nastale do prenosa pogodbe (in ki so predmet tega spora), tožena pa je trdila, da je bilo dogovorjeno, da vse obveznosti prevzame prevzemnik in da je toženec prost obveznosti. V dokaz svojih trditev je predlagala tudi svoje zaslišanje in zaslišanje treh prič, ki so sodelovale pri razgovorih. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in je svojo odločitev oprlo le na listine, posebej na dogovor o poravnavi dolga in na pogodbo o pristopu k dolgu. Z neizvedbo predlaganih dokazov je toženi stranki onemogočilo dokazovanje njenih trditev. Zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje niti ni posebej obrazložilo, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pritožbeno sodišče je odločilo, da bo kršitev samo odpravilo tako, da bo izvedlo pritožbeno obravnavo. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je namreč treba izvesti zaslišanje stranke in predlaganih prič. Ker je senat pritožbenega sodišča ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo, od rešitve tudi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, je na podlagi petega odstavka 347. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločil, da bo o zadevi odločila sodnica posameznica.
ZPP člen 111, 111/1, 111/2, 112, 112/1, 112/2. 139b, 139b/3.
zavrženje pritožbe
Po 3. odst. 139.b člena ZPP se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh šteje, da je vročitev opravljena s potekom 15. dnevnega roka. Ker se je rok, v katerem bi tožnik moral dvigniti pisanje iztekel 4. 4. 2018, se s tem dnem šteje, da je bila vročitev opravljena. Ker pa je bila pritožba oddana kot navadna pošiljka, je na naslov sodišče prispela prvi naslednji dan po izteku 15-dnevnega roka, in sicer 20. 4. 2018. Torej nedvomno prepozno, zato je z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.
izostanek stranke z naroka - ustavitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik z naroka očitno ni izostal iz upravičenega vzroka, saj za zamudo ni navedel nobenega opravičljivega razloga, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.
Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka, s tem, ko je ugotovilo, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v taki meri, da ne omogoča preverjanja višine terjatve, kot jo tožeča stranka uveljavlja v tem pravdnem postopku.
kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - avtorsko nadomestilo - določitev višine nadomestila - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - primernost tarife - pravna praznina - deljiva terjatev - licenčna analogija - običajna cena - popust - litispendenca
Tožnik lahko zahteva nadomestilo za kabelsko retransmisijo v televizijskih programih in nadomestilo za kabelsko retransmisijo v radijskih programih ločeno v dveh pravdah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00024129
OZ člen 190, 190/1, 198, 579, 583, 584.. SPZ člen 92, 92/1, 230, 230/1, 230/3. ZPP člen 8, 161, 161/1, 163.
posodbena pogodba - vrnitev stvari - pogodba sklenjena za določen čas - prenehanje pogodbe - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - aktivna in pasivna legitimacija - užitek stanovanja - prenos pravice - neupravičena obogatitev - uporabnina - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - dokazna ocena - kršitev metodološkega napotka - načelo proste presoje dokazov - odločitev o stroških postopka - sospornik - povračilo potnih stroškov - smrt pogodbenika
Pravilno je bilo ugotovljeno, da je s smrtjo C.N. starejšega posodbena pogodba prenahala veljati in ne drži stališče pritožnika, da bi posodbena pogodba prenehala veljati le, če bi bila odpovedana. Slednje namreč velja le za primere, ko gre za trajno pogodbeno razmerje. V obravnavani zadevi pa je bila posodbena pogodba sklenjena za določen čas - do smrti C.M. starejšega (primerjaj 583. člen OZ).
ZD člen 145, 146, 146/4, 162, 214, 214/1, 214/3, 216. SPZ člen 72.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - skupnost dedičev - lastninska pravica na nepremičnini - skupna lastnina dedičev - delitev zapuščine v zapuščinskem postopku - sporazum o delitvi dediščine - dogovor o solastninskih deležih
Brez dogovora dedičev sodišče v zapuščinskem postopku o delitvi dediščine (in s tem pridobitve solastnine) samo ne more odločiti.
Sklep o dedovanju z vsebino, kot jo natančneje določa 214. člen ZD, je končna, meritorna, vendar deklaratorna odločba zapuščinskega sodišča. Z njo sodišče zgolj ugotavlja obseg dediščine, kdo so zapustnikovi dediči, kolikšni so njihovi dedni deleži in na kakšni dedno pravni podlagi temelji njihova pravica. Ne odloča pa o delitvi dediščine, razen če se vsi dediči že v zapuščinskem postopku sporazumejo o delitvi in načinu delitve dediščine in tak sporazum predložijo sodišču. Le v tem primeru zapuščinsko sodišče sporazum o delitvi dediščine lahko navede v sklepu o dedovanju. Glede na 216. člen ZD bi moralo v zemljiški knjigi odrediti vknjižbo skupne lastnine vseh dedičev. Dokler se dediščina ne razdeli, so namreč subjekt dediščine vsi dediči kot enota.
Zapuščinske stvari niso v solastnini sodedičev, ampak v skupni lastnini sodedičev. Deleži na stvari niso določeni. Skupnost dedičev preneha z delitvijo dediščine med sodediče, ko dobi vsak sodedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine (stvari, pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju praviloma delitev še ni opravljena. Zato se lastninska pravica na nepremičninah, ki spadajo v zapuščino, v zemljiško knjigo ne vpiše po solastninskih deležih, pač pa kot skupna lastnina vseh sodedičev po nedoločenih deležih.
ZASP člen 12, 31, 81, 81/1, 103, 146, 147, 156, 156/1, 157, 157/7, 157a, 168. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo točka 9, 30. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) točka 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - javna priobčitev glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - določitev višine nadomestila - primernost tarife - neobstoj veljavne tarife - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - pravna praznina - civilna kazen po ZASP - res iudicata - odplačnost - nesklepčnost tožbe
Gre za pravno praznino tudi glede kabelske retransmisije, saj tarifa Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ne more biti podlaga za določitev višine nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - prihodki družine - dvakratnik minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Mesečni prihodki na družinskega člana v višini 656,00 EUR se v skladu z merili iz 11. člena ZST-1 ne bodo občutno zmanjšali, če bo tožnik plačal takso v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 60,38 EUR. Upoštevajoč mesečne prihodke na družinskega člana bo tožniku in njegovi ženi, tudi po odštetju mesečnega obroka, ostal dvakratnik minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke.
SPZ člen 43, 43/2, 43/3, 65, 65/1, 66, 66/1. OZ člen 82, 82/1.
priposestvovanje - razlaga pogodbe - solastnina - solastniki - jasno pogodbeno določilo - in claris non fit interpretatio - razlaga jasnih pogodbenih določil - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - delitev solastnine - dejanska uporaba - nerazdeljena nepremičnina - dejanska uporaba nepremičnine
Zmotno je stališče tožnice, da na nepremičnini ne more biti pet solastnikov. Lahko jih je namreč poljubno število, saj ni nobenega pravila, ki bi to prepovedovalo.
Solastnina bi s priposestvovanjem nastala lahko kvečjemu na način, da bi več oseb v dobri veri in določen čas skupaj uporabljalo isto stvar. Ne more pa ena sama oseba, ki uporablja del stvari, priposestvovati idealnega dela cele stvari.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - sodno varstvo brez nepotrebnega odlašanja
Vprašanje, katera od pravdnih strank ima lastninsko pravico na obravnavanem stanovanju, je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na izselitev toženke. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem se mora sodišče ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-4. ZIZ člen 46, 239, 263, 263/1.
predhodna odredba - sklep o izdaji predhodne odredbe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vpis v sodni register - vpis na podlagi nepravnomočne odločbe - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu - čas, za katerega je izdana predhodna odredba
Zastavna pravica upnika na poslovnem deležu dolžnika je pravica tretjega, katere predmet je poslovni delež in ki se vpiše v sodni register pri poslovnem deležu družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, na podlagi 4. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg.
Če čas, za katerega je sodišče dovolilo predhodno odredbo, ni datumsko določen, pač pa je odvisen od izpolnitve pogoja pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe, v zavarovanje izvršitve katere je predhodna odredba izdana, vpis trajanja predhodne odredbe v sodni register ni pomembno dejstvo. Z vpogledom v te podatke, tudi če bi bili vpisani, namreč v naprej ne bi bilo mogoče ugotoviti datuma, do katerega bo predhodna odredba veljala. Kar pomeni, da bi bili za tretjega ti podatki neuporabni. Zato pritožnik neutemeljeno vztraja pri stališču, da je izpodbijani vpis nezakonit, ker ne vsebuje časa veljavnosti predhodne odredbe,
Izpodbijana odločitev ustrezno odraža duh zakona oziroma njegove temeljne usmeritve - da zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič (5. člen ZDKG), da naj se zagotovi gospodarska in ekološka funkcija kmetije - da torej deduje tisti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče (1. alineja 7. člena ZDKG), pozorno je bilo tudi na socialno funkcijo lastnine. Predvsem pa je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vodilo zakonodajalca, da so izbirna pravila določbe 7. člena ZDKG stopenjsko oblikovana.
ZBPP člen 26, 26/5, 46. ZPP člen 163, 163/4, 163/5, 325, 325/1, 333, 333/1.
zamudna sodba - izdaja odločbe brez obravnavanja - priglasitev stroškov v postopku - rok za priglasitev stroškov postopka - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - predlog za dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče mora po uradni dolžnosti upoštevati tiste stroške, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena ZBPP med pravdnim postopkom iz proračuna založila RS. Med navedene stroške sodijo tudi stroški začasnega zastopnika za vročanje.
Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo znesek 3.710,00 EUR, saj je presodilo, da je uspela dokazati svoje trditve, da je s tožencem sklenila dogovor in mu nato v pričakovanju, da bo slednji nanjo prenesel gostinsko dejavnost skupaj z odkupljeno opremo, plačala vsoto zneskov v navedeni višini, kot tudi da se je nato njeno pričakovanje zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti in prodaje opreme s strani toženca izjalovilo.
ZVZD-1 člen 12. OZ člen 131, 131/1. ZDR-1 člen 184.
odškodninska odgovornost vrtca - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - delo v kuhinji - hrana - oprema za delo - izpit iz varstva pri delu - skrbnost povprečnega ustrezno usposobljenega delavca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - protipravno ravnanje delodajalca
Rezanje solate z nožem za zelenjavo ne pomeni objektivne odgovornosti toženke, podana tudi ni krivdna odgovornost toženke in zavarovalnice.
Veščina rezanja z nožem ne zahteva posebnega tečaja ali uvajanja, saj ni potrebna posebna spretnost ali pazljivost, saj solato v prehrani človeka uporabljamo vsi.
Izostanek opravljenega izpita iz varnosti pri delu ni v vzročni zvezi z nastalim škodnim dogodkom. Kaj bi se moral naučiti na tečaju, kar bi vplivalo na to, da do škodnega dogodka ne bi prišlo, tožnik ne pojasni. Vrtec mu je dal vse, kar je bilo treba za opravljanje njegovega dela (haljo, gumijaste rokavice in nož), povedano mu je tudi bilo, kako naj reže solato za otroke. Kovinskih rokavic ni bilo treba pribaviti in tudi to ni običajno za takšno delo. Tožnik namreč ni ravnal dovolj skrbno, saj je pred škodnim dogodkom obrnil nož tako, da je prste dal pod solato in se urezal.
podaljšanje pripora - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost
Res je, da se sodišče prve stopnje v sklepu ni izrecno opredelilo do obdolženčevega zdravstvenega in psihofizičnega stanja, na katerega je obramba predhodno opozarjala, vendar zaradi tega zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ni podana. Navedene okoliščine, katere zagovornik ponavlja v pritožbi, namreč nimajo takšne teže, da bi vplivale na pravilnost izpodbijane odločitve, temveč celo nasprotno, jo pri obstoju ponovitvene nevarnosti utrjujejo. Dejstvo, da naj bi obdolženec imel določene psihične in duševne motnje namreč v povezavi z njegovo odvisnostjo od prepovedanih drog le še utrjujejo nevarnost ponavljanja tovrstnih nasilnih dejanj.
dedovanje - oporočno dedovanje - nujni delež - dedni delež - prirast - kasneje najdeno premoženje - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - zavrženje tožbe
Zapustnik je zapustil ženo, sina in hčerko (pritožnico). Zapustnikov sin je oporoki priznal, nujnega dednega deleža pa ni uveljavljal. To pa ne pomeni, da je sedaj pritožničin nujni dedni delež večji, saj ni prišlo do prirasti v smislu, da bi njegov dedni delež pripadal sodedinjama v razmerju njunih dednih deležev, kot bi to bilo, če bi se dedovanju odpovedal ali če bi bil npr. razdedinjen (in ne bi imel potomcev).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014096
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 105, 105/2, 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - kršitev pravice do obrambe - popolna rešitev predmeta obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - premoženjskopravni zahtevek - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Kršitev pravice do obrambe po členu 371/II ZKP je namreč podana, če sodišče prve stopnje med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakšne določbe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravico do obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. V pritožbi zagovornice opisane kršitve pravice do obrambe namreč ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih kršitev.