ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.
V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.
Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
Oseba, ki se posluži samopomoči na ta način, da povsem prepreči izvrševanje soposesti soposestniku, prekorači dovoljeno samopomoč.
Solastnika ne moreta imeti absolutne pravice do popolne zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, saj sta omejena z zakonsko priznano pravico drugega solastnika.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožnik očitno zamenjuje pojem povoda za tožbo oziroma potrebnosti vložitve tožbe od uspeha v pravdi. Tožnik je za znesek 67,86 EUR utemeljeno vložil tožbo. Ker pa je toženka zahtevek po vložitvi tožbe izpolnila, je tožnik neutemeljeno vztrajal zahtevku na plačilo tega zneska in ga je sodišče utemeljeno zavrnilo. Pravilno je zavrnilo tudi preostali del zahtevka. Posledično je odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, na podlagi katerega mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
ZGD-1 člen 268, 294, 294/3, 294/3-7.. ZPPOGD člen 4.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcije
Odpravnina je bila pogodbeno dogovorjena za primera predčasne sporazumne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo oziroma odpoklic brez razlogov, njeno izplačilo pa je bilo vezano na prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožniku je mandat prenehal na način, določen v individualni pogodbi o zaposlitvi, ker mu je z dnem prenehanja mandata prenehalo tudi delovno razmerje in ker se tožnik po tem prenehanju ni ponovno zaposlil pri toženi stranki, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje. Zato pritožbene trditve, da je tožena stranka prerekala vse navedbe tožeče stranke, razen tistih, s katerimi se je izrecno strinjala, ne more biti odločilno za presojo, da naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje napačna.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - dimnikar
Za tožnika je ugotovljeno, da ne opravlja celoten delovni čas del, na katerih bi bil izpostavljen nevarnostim in tveganjem, oziroma da bi šlo za delo, pri katerem bi bili znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost tožnika, da bi šlo za nepretrgan delovni proces, in da bi takšno delo opravljal poln delovni čas. Glede na ugotovljeno obremenitev tožnika v delovnem okolju ne zadošča terminu iz zakonske določbe 199. člena ZPIZ-2, prav tako pa tudi ne izpolnjuje pogojev iz 71. člena ZTPPIZ. Obstajati bi torej morali znatnejši vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost, da bi obstajala vključitev v poklicno zavarovanje in s tem priznanje pravic v obsegu kot to določajo predpisi. Bistveno je torej, da tudi ob uporabi 413. člen ZPIZ-2 tožnikov tožbeni zahtevek ni utemljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je tožnik pri izračunu svoje višine plače upošteval le zadnje tri mesečne plače, ki predstavljajo osnovo za izračun denarnega nadomestila po 118. členu ZDR-1, ne pa osnove za zahtevek za reparacijo. Pri zahtevku za reparacijo je pravilno upoštevalo izračun tožene stranke, ki je bil izdelan upoštevajoč dodatke za nočno delo, saj je tožnik pretežno delo opravljal ponoči.
plačilo razlike plače - prevedba plače - nov plačni sistem - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek temu, katera je bila zadnja pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal tožnik. V tem sporu ni ključen vidik sklepanja pogodb, pač pa vprašanje zakonite določitve tožnikove plače.
Javnemu uslužbencu se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS). V nasprotnem primeru se namreč uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS).
ZPP člen 112, 112/10, 324, 324/6, 342, 343, 343/1.
vloga vezana na rok - pritožba - pravočasna pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - poučitev o procesnih pravicah - opozorilo stranki v pravnem pouku - pravni pouk o pravnem sredstvu - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - izjema - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke - neizpolnitev pogoja - postopek s pritožbo
Ker je toženka pritožbo nepravilno poslala Višjemu sodišču v Ljubljani, njenega ravnanja pa ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po poteku petnajst dnevnega roka.
jamčevanje za napake - prodajna pogodba - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - spor z mednarodnim elementom
Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo določbe Dunajske konvencije, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, saj gre med pravdnima strankama za spor, ki izvira iz prodajne pogodbe. Ker ta konvencija ne ureja vseh pravnih vprašanj v zvezi z mednarodno prodajno pogodbo, ki so relevantne za ta spor, se upoštevaje določbe Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I) in ZMZPP, ki obe napotujeta na uporabo prava Republike Slovenije, saj določata, da se uporabi pravo države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev stalen sedež za razrešitev navedenih pravnih vprašanj uporabijo določbe OZ.
Ker Dunajska konvencija vprašanja roka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov ne ureja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 480. člena OZ.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 zavzelo jasno stališče, da tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je to predmet zavrnitve.
ZDKG člen 7. ZD člen 123, 172, 172/1, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 125, 148, 159.
zaščitena kmetija - obseg zapuščine - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja - predhodno vprašanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - načelo dispozitivnosti postopka - pogoji za dovolitev vpisa - sklep o vknjižbi - pritožba - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013498
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131.. ZPP člen 154, 154/1, 155.. ZOdvT člen 17, 17/2.
odškodninska odgovornost delavca - huda malomarnost - voznik tovornjaka - premoženjska škoda - odločitev o pravdnih stroških
Ob upoštevanju ugotovitev sodnega izvedenca, da je toženec vozil na takšni razdalji, na kateri bi lahko vozilo ustavil pred trčenjem v cisterno, vendar pa je zaradi napačne ocene o intenziteti zaviranja vozila pred seboj zaviral s premajhno stopnjo in zato trčenja ni preprečil, tožencu v zvezi s povzročitvijo prometne nezgode ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00012610
OZ člen 197, 199, 200, 204, 206. ZVEtL člen 23, 23/4. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 337.
neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - nujna in koristna gestija - prepovedana gestija - pritožbene novote - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Gestija predstavlja izjemo od načela prepovedi vmešavanja v tuje posle in je dopustna zgolj takrat, ko in dokler je nujna ali koristna. Sodišče prve stopnje je presodilo, da tožnik ni izkazal, da bi bila gestija v konkretnem primeru nujna ali koristna. Uporabo teh pravil je zavrnilo iz razloga, ker za nobenega od opravljenih poslov, ki jih je po odpovedi pogodbe o upravljanju izvedel tožnik ni mogoče reči, da bi toženi stranki nastala kakšna škoda ali bi bila zamujena očitna korist, če tožnik teh poslov ne bi opravil.
Šteti je torej, da je tožnik tuje posle opravljal kljub izrecni prepovedi tožene stranke in zato skladno z določbo 204. člena OZ iz njih ni pridobil nikakršnih pravic.
Tožnik s svojim zanikanjem trditev tožene stranke ni zadostil standardu obrazloženega, substanciranega prerekanja, temveč so njegove navedbe glede na navedbe tožene stranke ostale zgolj pavšalne in nekonkretizirane. Neobrazloženo prerekanje pa je v procesni teoriji in sodni praksi izenačeno z neprerekanjem nasprotnikovih navedb. Pritožnik poskuša s pritožbenimi navedbami nadomestiti pomanjkljivo trditveno podlago v postopku na prvi stopnji.
Izrek sodbe v zadostni meri vsebuje opredelitev sostorilstva, saj konkretni dejanski stan, ki se nanaša na abstraktni dejanski stan, sprva opredeli vlogi obeh obdolžencev, ko navede, da je obdolženi Š. P. dejanje storil kot direktor, obdolženi M. D. pa kot neformalno soposlovodeča oseba družbe X. d.o.o., v nadaljevanju pa je tudi razvidno, da sta dejanje storila skupaj.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012831
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/8, 86/12.. ZKP-UPB8 člen 129a.. ZIKS-1 člen 12, 13, 18.
način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora - rok za vložitev predloga
Ni mogoče enačiti položajev obsojencev, ki so že nastopili kazen zapora in (šele) med izvrševanjem kazni zapora, ko so torej kazen že nastopili, vložijo v skladu z 12. členom ZIKS-1 predlog za izvršitev kazni zapora z vikend zaporom, z obsojenci, ki kazni zapora še sploh niso nastopili, predlagajo pa izvršitev kazni z delom v splošno korist ali hišnim zaporom.
zloraba pravic v postopku - očitno neutemeljena vloga - denarna kazen zaradi zlorabe pravic
Zloraba pravice je podana tudi, ko stranka vlaga ponavljajoče se in očitno neutemeljene vloge, vsakemu razumnemu posamezniku pa mora biti jasno, da so brez možnosti za uspeh. Dejanja, ki pomenijo zlorabo, so protipravna in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Ker je bila tožena stranka na nedopustnost predhodno opozorjena, se mora zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja. Zaradi varstva pravic nasprotne stranke do izvedbe postopka brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter zaradi varstva pravnega reda kot celote je treba zlorabo pravic sankcionirati.
ZNP člen 37. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
prekinitev nepravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - sklep o prekinitvi postopka - sklep procesnega vodstva - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja je prepuščena oceni sodišča. Enako tudi presoja, kdaj bo sodišče s tako prekinjenim postopkom nadaljevalo. Če se odloči, da bo s postopkom nadaljevalo, sprejme sklep o nadaljevanju postopka, ki je po svoji naravi sklep procesnega vodstva in ga lahko kadarkoli spremeni. Načeloma bo sodišče prekinjen postopek nadaljevalo, ko bo o določenem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali pristojnim organom. Vendar pa lahko s postopkom, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je to vprašanje rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
ZIZ člen 1, 17, 17/1-2, 20a, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-5, 55/2.. ZN člen 3, 3/2, 4, 23, 43, 44.. ZPP člen 3, 3/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - kredit v CHF - kršitev prisilnih predpisov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. V našem pravnem sistemu v izvršilnem postopku namreč velja načelo formalne legalitete, zaradi katere je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali izrečen za ničnega). Izvršilno sodišče zato ne more samo preverjati njegove pravilnosti, niti pravilnosti postopka iz katerega izvira, za kar si prizadeva pritožba. To velja tudi v primeru, ko izvršilni naslov predstavlja izvršljiv notarski zapis.