ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 243.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 zavzelo jasno stališče, da tožena stranka pripadnikom Slovenske vojske na misijah v tujini ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je to predmet zavrnitve.
odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - sprememba sodne prakse - ustaljena sodna praksa - pravica do sodnega varstva - pravice kupca - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - materialna škoda
Zaradi spreminjajoče se sodne prakse, ki se je dokončno ustalila po sklenitvi prodajne pogodbe med pravdnima strankama ter neposredno pred vložitvijo tožbe, ne sme biti prizadeta pravica do sodnega varstva.
Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje. Zato pritožbene trditve, da je tožena stranka prerekala vse navedbe tožeče stranke, razen tistih, s katerimi se je izrecno strinjala, ne more biti odločilno za presojo, da naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje napačna.
ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.
V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.
Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00012554
ZVEtL člen 7, 30, 30/4. ZVEtL-1 člen 43, 52.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - dovozna pot - družbena lastnina - pravica do uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - preiskovalno načelo
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča pomeni odločanje, katero je tisto zemljišče, ki je v lasti lastnika stavbe. Pravno podlago je v času vložitve predloga in odločanja sodišča prve stopnje predstavljal 30. člen v zvezi s 7. členom ZVEtL, sedaj pa 43. člen ZVEtL-1. Postopek je namenjen čimbolj enostavni odpravi neskladij med dejanskim in evidentiranim stanjem, ki so posledica izvajanja predpisov o lastninjenju, ko so se vpisi opravljali v korist vpisanih imen pravice uporabe brez preverjanja dejanskega stanja ob uveljavitvi predpisa (zlasti ZLNDL).
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno zemljišče pripadajoče zemljišče k stavbi zgrajeni pred 1. 1. 2003, je namreč dejstvo, ali je to zemljišče v času družbene lastnine predstavljalo njeno funkcionalno zemljišče, odločilna materialnopravna podlaga pa predtranzicijski in tranzicijski zakoni o zakoniti pravici uporabe lastnika stavbe na njenem funkcionalnem zemljišču ter določbe ZLNDL.
Čeprav gre za predlagalni nepravdni postopek, je zakonodajalec določil inkvizitorna pooblastila sodišča in stopnjeval preiskovalno načelo. Sodnik je v tem postopku postavljen v vlogo aktivnega subjekta, katerega končna naloga je urediti konkretno situacijo in ne le presoditi o utemeljenosti predlagateljevega zahtevka z vidika zatrjevanih in ugotovljenih dejstev ter predlaganih dokazov in materialnega prava.
V primeru, ko je bilo pripadajoče zemljišče predmet vrnitve denacionalizacijske odločbe in vrnjeno v last upravičencu, to ni avtomatični razlog za zavrnitev zahtevka za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Odločbe o denacionalizaciji, s katerimi je bilo v naravi vrnjeno zemljišče, ki je predstavljalo funkcionalno zemljišče stavbe, so namreč nične.
zavarovanje pred odgovornostjo - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - krivdna odgovornost - stanovanjska hiša - padec na mokrih in spolzkih tleh - krivdno ravnanje (opustitev) - protipravnost opustitve - čiščenje pohodne površine - objektivna predvidljivost nastanka škode - skrbnost povprečnega človeka
Pri opustitvah dolžnega ravnanja se vprašanje protipravnosti ravnanja prepleta s krivdo oziroma vprašanjem, ali je oseba, ki je opustila dolžno ravnanje, ravnala malomarno. Ugotoviti je treba, ali je potencialni oškodovalec kljub opustitvi ravnal običajno oziroma normalno glede na ugotovljene okoliščine primera: torej ali je ravnal v skladu z zahtevanim standardom skrbnosti.
ZPP člen 112, 112/10, 324, 324/6, 342, 343, 343/1.
vloga vezana na rok - pritožba - pravočasna pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - poučitev o procesnih pravicah - opozorilo stranki v pravnem pouku - pravni pouk o pravnem sredstvu - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - izjema - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke - neizpolnitev pogoja - postopek s pritožbo
Ker je toženka pritožbo nepravilno poslala Višjemu sodišču v Ljubljani, njenega ravnanja pa ni mogoče pripisati nevednosti ali očitni pomoti, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po poteku petnajst dnevnega roka.
ZDKG člen 7. ZD člen 123, 172, 172/1, 216. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 46, 46/1, 125, 148, 159.
zaščitena kmetija - obseg zapuščine - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja - predhodno vprašanje - zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - listine, ki so podlaga za vknjižbo - načelo dispozitivnosti postopka - pogoji za dovolitev vpisa - sklep o vknjižbi - pritožba - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk
Vprašanje o statusu kmetije - ali je ta ob smrti zapustnika izpolnjevala pogoje za zaščiteno kmetijo ali ne, je predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku. Glede na dosedanje podatke je torej sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe o dedovanju, za pravilno uporabo materialnega prava pa je potrebno ugotoviti še dodatna pravno relevantna dejstva.
ZIZ člen 1, 17, 17/1-2, 20a, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-5, 55/2.. ZN člen 3, 3/2, 4, 23, 43, 44.. ZPP člen 3, 3/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - kredit v CHF - kršitev prisilnih predpisov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano. V našem pravnem sistemu v izvršilnem postopku namreč velja načelo formalne legalitete, zaradi katere je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov toliko časa, dokler izvršilni naslov obstaja (dokler ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali izrečen za ničnega). Izvršilno sodišče zato ne more samo preverjati njegove pravilnosti, niti pravilnosti postopka iz katerega izvira, za kar si prizadeva pritožba. To velja tudi v primeru, ko izvršilni naslov predstavlja izvršljiv notarski zapis.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožnik očitno zamenjuje pojem povoda za tožbo oziroma potrebnosti vložitve tožbe od uspeha v pravdi. Tožnik je za znesek 67,86 EUR utemeljeno vložil tožbo. Ker pa je toženka zahtevek po vložitvi tožbe izpolnila, je tožnik neutemeljeno vztrajal zahtevku na plačilo tega zneska in ga je sodišče utemeljeno zavrnilo. Pravilno je zavrnilo tudi preostali del zahtevka. Posledično je odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP, na podlagi katerega mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 10. 4. 2018, tožnik pa je podal umik tožbe dne 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti ZDSS-1 niti ZPP.
Tožeča stranka je v tožbi od tožencev zahtevala izročitev kontaktnega brusilnega stroja, osebnega vozila in načrtov za preuredbo gostinskega lokala ter plačilo uporabnine za brusilni stroj in za osebno vozilo za sporno obdobje. Z vlogo je umaknila tožbo v zvezi s tožbenim zahtevkom za izročitev kontaktnega brusilnega stroja in osebnega vozila, zvišala pa je denarne zahtevke iz naslova vtoževane uporabnine. Zahtevki tožeče stranke, ki jih od tožencev vtožuje v tem sporu, ne izvirajo iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema. To pa pomeni, da delovno sodišče za reševanje tega spora ni stvarno pristojno.
delitev skupnega premoženja - odložitev delitve - predhodno vprašanje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - vložitev revizije
Vloženo izredno pravno sredstvo zoper sodbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o obsegu skupnega premoženja in velikosti deležev na njem, ni razlog za odložitev postopka delitve stvari, ki takšno premoženje predstavljajo.
delovni čas - odmor - nadurno delo - mobilni delavci - evidenca o izrabi delovnega časa
Predložena evidenca ni verodostojna, ker temelji na tahografih, s katerimi se je pri toženi stranki manipuliralo. V primeru, če tahograf ne izkazuje verodostojnih podatkov o trajanju voženj oziroma o trajanju drugih del (naklad, razklad, …), se opravljene nadure lahko dokazujejo z drugimi dokazi.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-3, 211.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje goljufije - pogojna obsodba s posebnim pogojem - preklic pogojne obsodbe - kazenska evidenca - izbris obsodbe iz kazenske evidence - odločanje o predlogu za odpust obveznosti
Dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo o predlogu za odpust obveznosti odločiti najkasneje do konca preizkusnega obdobja, ne pa tri mesece po poteku preizkusnega obdobja. V skladu z določbo prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP namreč sodišče "po poteku preizkusnega obdobja" izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. Pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti pa mora preveriti, ali obstaja ovira za odpust iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Stališče pritožnika, da kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1 ni kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu je zmotno. Navedeno kaznivo dejanje je umeščeno v 23. poglavje KZ-1, v katerem so navedena kazniva dejanja zoper premoženje.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 82, 88, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Tožena stranka je dokazala, da je tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, da si je protipravno prilastil 321 kosov viška servisnega materiala, ki mu je bil zaupan v zvezi z zaposlitvijo. S tem je uresničil vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po 209. členu KZ-1, kar je odpovedni razlog po 1. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Dokazan pa je tudi odpovedni razlog po 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je tožnik z očitanim ravnanjem naklepoma huje kršil tudi pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ravnal je v nasprotju z določbami pogodbe o zaposlitvi in kršil obveznosti iz 33. , 34. in 37. člena ZDR-1. Po teh določbah mora delavec vestno opravljati delo, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, upoštevati mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, poleg tega pa se mora vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.
ZGD-1 člen 268, 294, 294/3, 294/3-7.. ZPPOGD člen 4.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave - predčasno prenehanje mandata - razrešitev s funkcije
Odpravnina je bila pogodbeno dogovorjena za primera predčasne sporazumne prekinitve pogodbe za poslovodno funkcijo oziroma odpoklic brez razlogov, njeno izplačilo pa je bilo vezano na prenehanje delovnega razmerja pri toženi stranki. Tožniku je mandat prenehal na način, določen v individualni pogodbi o zaposlitvi, ker mu je z dnem prenehanja mandata prenehalo tudi delovno razmerje in ker se tožnik po tem prenehanju ni ponovno zaposlil pri toženi stranki, je tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine utemeljen.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva med dediči - pravna ali dejanska vprašanja - pravica do dedovanja
V obravnavanem zapuščinskem postopku ni spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna pravica dedičev. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo le v primeru, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
Iz dejstev navedenih v tožbi izhaja, da tožnik ni prejel regresa za letni dopust za leto 2014, sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2015 in da tožniku tožena stranka ni izplačala vseh dnevnic, do katerih je bil upravičen. Dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP, torej tudi pogoj po 4. točki 1. odstavka navedenega člena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012520
ZPP člen 13, 274, 274/1, 319. OZ člen 366, 366/2.
res iudicata - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - predhodno vprašanje - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje - sukcesivno vtoževanje škode
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ni moč govoriti o pravnomočno razsojeni stvari.
Skladno z ustaljeno sodno prakso je pri zahtevi za povrnitev sukcesivno nastajajoče škode pravočasno uveljavljanje prve takšne škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Prva tožba namreč pretrga tek zastaralnega roka, ki začne ponovno teči za bodočo istovrstno škodo po koncu prve pravde. Glede na pojasnjeno o uveljavljanju povrnitve celotne sukcesivno nastajajoče škode so tako tožbe in s tem pravde v zvezi z nadaljnjo škodo (ki sicer izvira iz istega, že zaključenega, škodnega dejanja) dopustne, pri čemer se v teh primerih ponovno ugotavljajo vse predpostavke odškodninske odgovornosti. Vse obrazloženo velja tudi za predmetno zadevo, v zvezi s čimer velja še pojasniti, da vprašanje pravice do posesti oziroma obstoja najemnega razmerja, s katerim se je že ukvarjalo Okrožno sodišče v Mariboru v zadevi opr. št. II P 736/2012, predstavlja le predhodno vprašanje, ki (čeprav je samostojna celota) ni predmet odločanja o glavni stvari in zato odločitev o takem vprašanju ne postane pravnomočna. Prav tako pa škoda, ki jo uveljavlja tožeča stranka v predmetni zadevi, ni ista kot škoda v zadevi opr. št. II P 736/2012 Okrožnega sodišča v Mariboru, saj se nanaša na drugo časovno obdobje in zato posledično tudi ne gre za isto dejansko stanje oziroma isti historični dogodek.