jamčevanje za napake - prodajna pogodba - uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - spor z mednarodnim elementom
Sodišče prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo določbe Dunajske konvencije, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka, saj gre med pravdnima strankama za spor, ki izvira iz prodajne pogodbe. Ker ta konvencija ne ureja vseh pravnih vprašanj v zvezi z mednarodno prodajno pogodbo, ki so relevantne za ta spor, se upoštevaje določbe Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I) in ZMZPP, ki obe napotujeta na uporabo prava Republike Slovenije, saj določata, da se uporabi pravo države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev stalen sedež za razrešitev navedenih pravnih vprašanj uporabijo določbe OZ.
Ker Dunajska konvencija vprašanja roka za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov ne ureja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 480. člena OZ.
ZNP člen 37. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
prekinitev nepravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - sklep o prekinitvi postopka - sklep procesnega vodstva - razlogi za prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka
Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja je prepuščena oceni sodišča. Enako tudi presoja, kdaj bo sodišče s tako prekinjenim postopkom nadaljevalo. Če se odloči, da bo s postopkom nadaljevalo, sprejme sklep o nadaljevanju postopka, ki je po svoji naravi sklep procesnega vodstva in ga lahko kadarkoli spremeni. Načeloma bo sodišče prekinjen postopek nadaljevalo, ko bo o določenem vprašanju pravnomočno odločeno pred drugim sodiščem ali pristojnim organom. Vendar pa lahko s postopkom, ki je bil prekinjen zaradi rešitve predhodnega vprašanja, nadaljuje še preden je to vprašanje rešeno na matičnem področju, če spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - dimnikar
Za tožnika je ugotovljeno, da ne opravlja celoten delovni čas del, na katerih bi bil izpostavljen nevarnostim in tveganjem, oziroma da bi šlo za delo, pri katerem bi bili znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost tožnika, da bi šlo za nepretrgan delovni proces, in da bi takšno delo opravljal poln delovni čas. Glede na ugotovljeno obremenitev tožnika v delovnem okolju ne zadošča terminu iz zakonske določbe 199. člena ZPIZ-2, prav tako pa tudi ne izpolnjuje pogojev iz 71. člena ZTPPIZ. Obstajati bi torej morali znatnejši vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost, da bi obstajala vključitev v poklicno zavarovanje in s tem priznanje pravic v obsegu kot to določajo predpisi. Bistveno je torej, da tudi ob uporabi 413. člen ZPIZ-2 tožnikov tožbeni zahtevek ni utemljen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Takšne dokazne ocene pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita obravnava zadeve ter posledično tudi presoja vseh okoliščin, ki lahko dokazujejo oziroma omogočajo zaključek o obstoju ustnega sporazuma glede brezpredmetnosti tožnikove odpovedi.
ZFPPIPP člen 235, 242, 242/2, 440, 443, 443/1, 443/2, 443/3.
izbris družbe brez likvidacije - izbris družbe z neomejeno odgovornostjo - predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem - pozneje najdeno premoženje - insolventnost - neupoštevni ugovorni razlogi - obstoj terjatve upnika
S pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ni mogoče ugovarjati, da izbrisana pravna oseba ob izbrisu ni bila insolventna, saj sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka nad tem premoženjem, ne da bi presojalo insolventnost. Zato v tem postopku ne morejo biti upoštevni niti pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na obstoj upnikove terjatve, niti razlogi glede insolventnosti.
Stališče pritožnika, da ga je kot družbenika izbrisane d.n.o. treba šteti za njenega univerzalnega pravnega naslednika, je brez pravne podlage.
Pritožnik kot družbenik (izbrisane družbe) nima možnosti ugovora, da upnikova terjatev ne obstoji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013609
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 236a, 302.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - dohodek zakonca - višji dohodki enega od zakoncev - novo sojenje pred drugim sodnikom - soglasje strank za branje zapisnikov - branje listinskih dokazov - pravdni stroški po uspehu
Po delni razveljavitvi sodbe se je glavna obravnava zaradi spremenjenega sodnika začela znova. Sodnik lahko, po tem, ko so se stranke o tem izjavile, odloči, da se priče, izvedenci in stranke ne zaslišijo znova, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov. Dejstvo, da se toženec ni strinjal z branjem zapisnikov zaslišanih strank in prič in je izrecno vztrajal pri ponovni izvedbi vseh dokazov, ne preprečuje sodišču, da namesto ponovnega zaslišanja le prebere zapisnike o izvedbi dokazov. Pomembno je le, da se je toženec o tem imel možnost izjaviti.
Pritožba pravilno opozarja, da je treba upoštevati uspeh z zahtevkom. Tožnica je zahtevala ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju 50%, uspela pa je s 30% deležem (kar je 60% uspeh), toženec pa je zahteval ugotovitev, da je njegov deleže 80%, uspel pa s 70% deležem, kar predstavlja 87,5% uspeh v postopku.
ZFPPIPP člen 332, 332/3, 345, 345/2, 374, 374/1, 374/1-3.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - posebna stečajna masa - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice
S prvim pozivom je bila k prevzemu premoženja pozvana samo ločitvena upnica z najboljšim vrstnim redom, zato ni mogoče šteti, da so se drugi ločitveni upniki odpovedali uveljavljanju ločitvene pravice.
povrnitev pravdnih stroškov - stroški nasprotne stranke - krivdno načelo - doplačilo sodne takse za tožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija umika tožbe - sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe - likvidnostne težave - premoženjsko in finančno stanje stranke
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, je dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Ker tožnica ni doplačala sodne takse za postopek, je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka, tožnica pa mora tožencu povrniti njegove stroške. Zgolj pavšalna obrazložitev tožnice, da se je znašla v likvidnostnih težavah in nima finančnih sredstev, da bi stroške lahko povrnila, je za predmetni postopek neupoštevna.
Izrek sodbe v zadostni meri vsebuje opredelitev sostorilstva, saj konkretni dejanski stan, ki se nanaša na abstraktni dejanski stan, sprva opredeli vlogi obeh obdolžencev, ko navede, da je obdolženi Š. P. dejanje storil kot direktor, obdolženi M. D. pa kot neformalno soposlovodeča oseba družbe X. d.o.o., v nadaljevanju pa je tudi razvidno, da sta dejanje storila skupaj.
stečajno pravo - prijava terjatev - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - pravdni stroški kot stroški stečajnega postopka
Za dolžnost prijave terjatve v stečajnem postopku je odločilen trenutek njihovega nastanka in ne šele trenutek nastanka terjatve na njihovo plačilo. Terjatev na povrnitev stroškov pravdnega postopka nastane takrat, ko sodišče stroške odmeri. Za obveznost prijave pa ni bistveno, kdaj sodišče stroške odmeri, ampak kdaj so ti stroški dejansko nastali stranki.
plačilo razlike plače - prevedba plače - nov plačni sistem - javni uslužbenec
Sodišče prve stopnje je napačno dalo poudarek temu, katera je bila zadnja pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal tožnik. V tem sporu ni ključen vidik sklepanja pogodb, pač pa vprašanje zakonite določitve tožnikove plače.
Javnemu uslužbencu se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu ne sme določiti plača v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami (tretji odstavek 3. člena ZSPJS). V nasprotnem primeru se namreč uporabljajo določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa (peti odstavek 3. člena ZSPJS).
predlog za izločitev dokazov - hišna preiskava - obrazloženost odredbe
Sodišče prve stopnje ni prezrlo odločbe Ustavnega sodišča UP 1006/13-20 z dne 9. 6. 2016 in odločilo v nasprotju z njo, kot to navaja pritožba. Iz obrazložitve napadenega sklepa (točka 1) je namreč razvidno, da je obrazloženost obeh odredb za hišno preiskavo presojalo prav v skladu s kriteriji, navedenimi v odločbi Ustavnega sodišča, pri tem pa prišlo do pravilnega zaključka, da sta obe odredbi jasno in določno obrazloženi ter da je iz njune obrazložite razvidna presoja preiskovalnega sodnika in preiskovalne sodnice o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb za hišno preiskavo.
nevarna dejavnost - vrtalni stroj - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - valorizacija akontacije odškodnine - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine
Delo na vrtalnem stroju predstavlja nevarno dejavnost. Čeprav poskušajo varstvena pravila to nevarnost zmanjšati, je ni moč spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Tudi skrben nadzor ali natančna pravila za izvajanje ne morejo preprečiti, da se nevarna dejavnost nadzoru izmakne in pride do škode.
Zgolj sklicevanje na nepazljivost in utrujenost v primeru, ko je podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke, pri čemer nepazljivost in utrujenost niti nista ustrezno konkretizirani, ne moreta imeti želene teže. Toženka ni uspela izkazati aktivnega, nepravilnega ravnanja tožnice pri delu z vrtalnim strojem. Konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti v izhodišču nalaga večje breme imetniku nevarne stvari, zato nekonkretizirano sklicevanje na tožničino nepazljivost ter utrujenost nista pravno relevantni.
Valorizacija predstavlja matematično metodo izenačitve časovno vrednostnega trenutka obračuna terjatve. Narekuje jo pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.
Čeprav je hoja po prašnih pločevinastih polžastih stopnicah brez protizdrsnih trakov povezana z določenimi tveganji, slednja niso takšna, da jih ne bi bilo mogoče nadzorovati.
Pri opustitvah dolžnega ravnanja odgovorne osebe pride do zbližanja oziroma prekrivanja protipravnosti in krivde. Standard „premajhne skrbnosti“ se uporablja tako za presojo krivdne odgovornosti kot za presojo protipravnosti ravnanja. Le v primeru, če zatrjevani oškodovalec uspe dokazati, da je ravnal tako, kot se je od njega v okoliščinah primera pričakovalo, in da se zato ni pregrešil zoper dolžnost vzdržati se dejanj, ki drugim utegnejo povzročiti škodo, škodno dejanje ne bo protipravno. V nasprotnem primeru je protipravnost ravnanja podana. Dokazno breme o primernosti stopnic za varno uporabo in zadostni skrbnosti zavarovanca pri gradnji in vzdrževanju stopnic je tako na toženi stranki in ne na tožnici.
Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek 5. 12. 2017, da je pripravljalno vlogo v zvezi z delnim plačilom vložila v spis 10. 4. 2018, tožnik pa je podal umik tožbe dne 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Roka za umik tožbe ne določa niti ZDSS-1 niti ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012884
SPZ člen 11, 16, 17, 27. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-7, 64, 79. ZPP člen 8.
tožba za nedopustnost izvršbe - obstoj lastninske pravice - lastninska pravica na premičninah - lastniška posest - lastništvo tretjega - garaža - sestavina nepremičnine - iz izvršbe izvzeti predmeti - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - dokazna ocena
Tožnik je lastniški posestnik zarubljenih premičnin le v primeru, da so le-te v njegovi izključni posesti. Zarubljene premičnine, ki naj bi bile v lasti tožnika, uporablja tudi njegov oče, ki je dolžnik tožene stranke, in drugi družinski člani, saj živijo v skupnem gospodinjstvu. O izključni tožnikovi posesti in lastniški posesti na zarubljenih premičninah tako ni moč govoriti.
Tožnik ni uspel dopkazati svoje lastninske pravice na zarubljenih premičninah.
Garažna vrata predstavljajo sestavino hiše, zato niso samostojen predmet stvarnih pravic, temveč delijo lastninskopravno usodo hiše. Ker hiša ni v lasti dolžnika toženke, izvršba s prodajo graražnih vrat ni dopustna.
Dolžnik je tisti, ki se lahko (v izvršilnem postopku) sklicuje na izvzetost predmetov iz izvršbe, ker so le ti potrebni njemu in članom njegovega gospodinjstva, ne more pa tega ugovora uveljavljati tretji, kot domnevni lastnik zarubljenih premičnin (t.j. tožnik), v pravdnem postopku.
ZPP člen 7, 70, 70/1, 70/1-6, 123, 125a, 252, 252/1, 285, 286, 286/1, 289, 289/3, 339, 339/1.. ZDSS-1 člen 39.. ZDR člen 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - materialno procesno vodstvo - prekluzivni rok - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedensko mnenje
V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP prekluzija po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo nastopi že na podlagi zakona, na to pa sta bili pravdni stranki opozorjeni že v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje obema strankama navedeni rok podaljšalo še za 15 dni, tožencu ni kršilo postopkovnih pravic.
V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP dokazovanje z izvedencem vodi sodišče, na podlagi tretjega odstavka 289. člena ZPP pa lahko stranki prepove določeno vprašanje izvedencu, če se vprašanje ne nanaša na zadevo. Kot takšno je treba šteti tudi vprašanje, ki se nanaša na dejstva, ki niso bila (pravočasno) zatrjevana.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožeča stranka dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke ni ustrezno substancirala. Na tretjem naroku za glavno obravnavo je namreč po pozivu sodišča prve stopnje navedla, naj izvedenec preizkusi pravilnost toženčevega obračuna. Čeprav pritožba zatrjuje nasprotno, tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi morala dokazni predlog s takšno obrazložitvijo podati že v tožbi. Vprašanje, ali je podizvajalec v zvezi s spornim projektom res opravil dodatna dela, ki so se kompenzirala z neizvedenimi deli, se je namreč kot relevantno izkazalo šele po ugovoru toženca v tej smeri.
Ravnanje predsednice senata, ki je na vprašanje toženčevega pooblaščenca sodnemu izvedencu glede izvedbe čiščenja snega na gradbišču odgovorila sama, ne utemeljuje pritožbenega očitka pristranskosti sodišča. Sicer pa je toženčevo uveljavljanje v tej smeri šele na pritožbeni stopnji prepozno. Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa s strani toženca ni bila niti zahtevana, pritožbeni očitek nekorektnega vodenja glavne obravnave in s tem povezane pristranskosti že iz tega razloga ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013136
KZ-1 člen 115, 115/1. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.
pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni ocenilo vseh izvedenih dokazov - kršitev pravice obdolženca do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazloženost zavrnitve dokazov - konkretizacija zakonskih znakov - izvršitveno dejanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - preizkus pravilnosti dokazne ocene - odmera kazenske sankcije - kaznivo dejanje uboja - načelo proste presoje dokazov
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev ali okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takega dokaza zavrne, ne da bi s tem kršilo pravico obdolženca do obrambe. Pri tem je vezano na merila, ki so skladna z ustavno sodno prakso, ko gre za odločanje o dokaznem predlogu v smislu 3. alineje 29. člena Ustave. Po teh merilih 1) glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, 2) sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki, 3) predlagan dokaz mora biti materialnopravno relevanten, 4) pravno relevantnost predlaganega dokaza morata stranki utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti in 5) v dvomu je šteti vsak dokazni predlog obrambe v korist obdolženca in ga sodišče mora izvesti, razen če je očitno, da ne more biti uspešen. Sodišče zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP) in sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
Dejanje, opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima namreč vse zakonske znake kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1, saj je navedeno, da sta obdolženca ravnala v sostorilstvu in z zavestnim sodelovanjem pri storitvi ter odločilnim prispevkom vsakega izmed njiju naklepno vzela življenje S.M., v nadaljevanju opisa pa je določno konkretizirano tudi njuno izvršitveno ravnanje.
Pritožbeno sodišče nima prav nobenih pomislekov niti o pravilnosti na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja.
Sodišče prve stopnje je torej na podlagi obsežnega dokaznega postopka z vso potrebno gotovostjo ugotovilo, da je obdolženi V. storil očitano kaznivo dejanje. Utemeljeno je zato zavrnilo izvedbo dodatnih predlaganih dokazov, ki jih ponovno izpostavlja pritožba, pri tem pa v skladu z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP skrbno in izčrpno navedlo, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - goljufiv namen - preslepitev
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do neplačila obdolženčevih pogodbenih obveznosti do oškodovanke prišlo iz objektivnih razlogov in da ni dokazan obdolženčev goljufiv namen ob sklenitvi pogodb, ki jih je sklenil z oškodovanko. Obdolženčeva družba namreč ni prejela vseh prvotno dogovorjenih sredstev od E., obdolžencu pa tudi ni uspelo pridobiti sponzorskih sredstev v pričakovani višini, ker je prav v letu 2012 prišlo do velike finančne krize in do izpada sponzorskih sredstev, zaradi česar je tudi projekt E., pri katerem je obdolženi sodeloval, imel likvidnostne težave, kot je to izpovedala priča R.D., ki je bil predsednik komisije za nadzor nad projekti E.