sodna taksa - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovilo, da ima tožeča stranka odprt transakcijski račun, ki ni blokiran in na njem je desetkrat več sredstev, kot znaša dolžna sodna taksa. Sodišče prve stopnje je zato v sklepu pravilno ugotovilo, da glede na zatrjevana dejstva in dokaze, tožeča stranka ni dokazala, da bi bilo njeno finančno ali likvidnostno stanje tako slabo, da ne bi zmogla plačati sodne takse v višini 6.195,00 EUR oziroma bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost.
URS člen 22. ZPP člen 8, 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do enakega obravnavanja
Katere dokaze bo izvedlo, pri čemer dokazovanje obsega vsa dejstva, pomembna za odločbo, odloča sodišče (213. člen ZPP). Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaza ima, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi obstajajo, pa mora biti razvidno iz zavrnitve dokaznega predloga (287. člen ZPP) ali obrazložitve končne odločbe. Sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo razlogov za svojo odločitev, da toženca ne bo zaslišalo, (sploh) ni navedlo, v odločbi pa se do zavrnitve tega dokaza ni argumentirano opredelilo. S tem je kršilo toženčevo pravico do enakega varstva pravic v sodnih postopkih iz 22. člena Ustave RS, saj mora biti stranki (izvedba dokaza z zaslišanjem stranke je enakovredna ostalim) v sodnem postopku dana možnost, da predstavi svoj vidik spora. Takšne procesne napake, storjene v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ima za posledico neenakopravno obravnavanje stranke (toženca, ki je kot direktor podpisal sporno pogodbo in nenazadnje tudi zaradi tega "pristal" v postopku sodne preiskave), ne more (z dopolnjevanjem razlogov v nakazani smeri) odpraviti sodišče druge stopnje, saj ima stranka pravico do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja. Na ta način pa ji je zagotovljena tudi ustavna pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS. Takšno je tudi najnovejše stališče sodne prakse VS RS1.
tožba za znižanje preživnine - spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - preživninska zmožnost staršev
Preživninske sposobnosti obeh preživninskih zavezancev so se spremenile. Sodišče pri ugotavljanju preživninskih sposobnosti ne upošteva (le) dejanskih prejemkov, ki jih preživninski zavezanec prejme, ampak tudi preživninske zmožnosti, ki jih preživninski zavezanec lahko realizira. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so se preživninske zmožnosti tožnika poslabšale, zakonitega zastopnika tožencev pa izboljšale.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik, upravičen za sprejemanje pisanj v republiki sloveniji - založitev predujma za začasnega zastopnika
Ker tretja toženka, ki je v tujini, ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, bi moral predujem za stroške njenega začasnega zastopnika založiti tožnik. Čeprav je bil tožnik v sklepu sodišča prve stopnje opozorjen na pravne posledice, če zahtevanih stroškov ne bo založil, navedenega sklepa ni upošteval. Tudi po podaljšanju odrejenega roka predujma ni plačal, s predlogom za brezplačno pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov postopka pa ni uspel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014089
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - goljufiv namen - goljufiv namen ob sklenitvi posla - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - oprostilna sodba
Goljufivi namen je izražen kot poseben namen oziroma motiv storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
V opisu kaznivega dejanja niso navedena dejstva, ki bi pomenila konkretizacijo obstoja goljufivega namena obdolžencev v trenutku naročila dobave in montaže materiala za napeljavo centralnega ogrevanja. Obdolžencema se namreč ne očita, da sta že ob sklepanju pogodbenega razmerja zasledovala namen trajne pridobitve protipravne premoženjske koristi, ampak se jima očita le, da svoje pogodbene obveznosti plačila naročenega materiala in storitve nista nameravala izpolniti v (pogodbeno dogovorjenem) roku osmih dni. Takšen obtožbeni očitek pa ne zadošča za obstoj kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ampak predstavlja zgolj navadno kršitev civilne (pogodbene) obveznosti.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 4/2, 196.. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost zavoda - pokojninska doba - nadomestilo za invalidnost - prispevki za socialno varnost - protipravno ravnanje - zavod
Nikakor ne more biti protipravno ravnanje toženca, ko tožniku, ob sicer res za nazaj priznani pravici do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ni plačal prispevkov niti obdobja prejemanja tega nadomestila ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove, torej pri odmeri starostne pokojnine. Nasprotno. Pravica do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot jo je urejal ZPIZ sama po sebi ne pomeni vključenosti v obvezno pokojninsko zavarovanje, niti plačevanja prispevkov. Obravnavanega nadomestila za čas, ko tožnik ni bil niti prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje, ni mogoče upoštevati pri odmeri starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00016827
ZPP člen 157, 163, 163/3, 274, 274/1, 358, 358-6. ZIZ člen 38, 38/8. Odvetniška tarifa (1995) člen 11, 11/3.
ugotovitveni in dajatveni zahtevek - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - delno zavrženje tožbe - izvršilni stroški - stroški hrambe stvari - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - odločitev o pravdnih stroških - odločitev o stroških postopka v sodbi - stroškovnik - ostali materialni stroški - urgenca
Prostovoljna izpolnitev tožbenega zahtevka predstavlja smiselno njegovo pripoznavo. Zato je po temelju zahtevek tožeče stranke na povrnitev pravdnih stroškov utemeljen. Samo zaradi odločitve o stroških postopka zato sodišču v opisani procesni situaciji ni treba izdati sodbe z razlogi o vsebinski odločitvi o zadevi.
Tožeča stranka pa ni imela več pravnega interesa za navedeni ugotovitveni zahtevek, ker z njim ne more več glede glavne stvari zase doseči ugodnejšega položaja kot ga ima že sedaj, ko sta toženi stranki v celoti izpolnili njen tožbeni zahtevek. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi glede 1. točka izreka sodbe zaradi uveljavljane kršitve ugodilo, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbo v ugotovitvenem delu zavrglo.
gradbena pogodba - delno plačilo - nepogojna obljuba plačila - opravljena dela
Tožeča stranka je uveljavljala zahtevek na plačilo opravljenih storitev bodisi na temelju prvega odstavka 649., bodisi na temelju 619. člena OZ, v povezavi z Gradbeno pogodbo. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je s tem uveljavljala delno plačilo po IV. začasni situaciji. Stranki sta plačilo uredili tudi z "Dogovorom". V njem je bilo dogovorjeno, da bo tožena stranka s plačilom 287.333,71 EUR prosta svojih obveznosti do tožeče stranke. Da se ta obljuba plačila nanaša le na do 11. 11. 2014 zaključena dela, ni bilo dogovorjeno. Dogovorjeno pa tudi ni bilo, da je plačilo brezpogojno, to se pravi, da tožena stranka ne sme zahtevati dokaza, da so bila dela opravljena.
povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - denarna renta - škoda zaradi izgube zaslužka - zmanjšanje delovne zmožnosti - dokazno breme - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - postavitev novega izvedenca
Za utemeljenost zahtevka za povrnitev škode iz naslova izgube dohodka od zaključka zdravljenja dalje mora tožnik (med drugim) dokazati, da so njegove delovne sposobnosti v celoti ali deloma zmanjšane in da je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica nedopustnega ravnanja, za katerega odgovarja toženec.
Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
Ker 30 % telesna okvara zaradi bolezni ne pogojuje priznanja pravice do invalidnine, saj od uveljavitve ZPIZ-2 več ni zakonske podlage za priznavanje pravice za telesno okvaro, katere vzrok je bolezen ali poškodba izven dela, sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.
izredna denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - kurilno olje
V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal 292,56 EUR, mesečni dohodki tožnika pa 481,14 EUR, ni mogoče šteti, da bi se tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti. Hkrati je potrebno pritrditi zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.
Glede slednjega je bistven odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre namreč za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da drva enako kot kurilno olje sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek.
SPZ člen 37, 92, 93, 99. OZ člen 579, 583. ZLS člen 7, 21.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - prekarij - preklic prekarija - posodbena pogodba - raba stvari - namen uporabe - dokazno breme - razpravno načelo - nepremičnina v lasti občine - lastninska pravica - poseg v lastninska upravičenja
Tožnica je lastnica osemnajstih nepremičnin v centru Ljubljane, ki v naravi predstavljajo nekdanjo tovarno A. Na temelju svoje lastninske pravice od toženke zahteva vrnitev teh nepremičnin v neposredno posest in opustitev nadaljnjega poseganja v te nepremičnine.
Med pravdnima strankama je šlo za prekarij kot posebno obliko posodbene pogodbe in je bil ta najpozneje z vložitvijo tožbe v tej zadevi preklican (583. člen OZ). S strani uporabnikov je šlo za neodplačno in začasno rabo izposojene stvari, tožnica pa je v tak način uporabe privolila in posodbeni dogovor s konkludentnimi ravnanji sprejela.
Toženkin položaj ni tak, da bi lahko od drugih uporabnikov (bodisi izvajalcev dejavnosti bodisi obiskovalcev teh dejavnosti) zahtevala prenehanje uporabe oziroma da bi ji lahko naložili breme neizpolnitve take tožničine zahteve.
Tožnica bi lahko zahtevala izročitev nepremičnine proste tistih oseb, ki sodijo v toženkino sfero (ki uporabljajo nepremičnino na podlagi njenega dovoljenja).
SPZ v 37. členu določa, da je lastninska pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, omejitve teh upravičenj pa lahko določi samo zakon. ZLS izrecno določa, da imajo občine pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja in ji daje pristojnost za upravljanje s premoženjem. Omejitve, ki bi nudila podlago pritožbenemu stališču, zakon ne določa. Za odločitev v zadevi zato tudi ni pomembno, kakšni so tožničini načrti glede bodoče uporabe spornih nepremičnin.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - odreditev ukrepa - neogibna potrebnost - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru - tajni vstop v prostor - obrazloženost odredbe
Ob odločanju o razširitvi prikritega preiskovalnega ukrepa je preiskovalni sodnik pri svoji presoji in opravljanju garantne dolžnosti izhajal iz predhodne odredbe. Dodatno je navedel razloge za razširitev sicer enotnega ukrepa zoper isto osebo in istovrstno komunikacijsko sredstvo, glede katerega je ocenil, da se uporablja v zvezi s prepovedano dejavnostjo. S tem pa je opravil in v zadostni meri obrazložil presojo subsidiarnosti in sorazmernosti. Slednje v obsegu, ki je potreben za zgolj razširitev ukrepa na dodaten telefonski priključek.
Okoliščina, da so tuji varnostni organi prisluškovali mobilnim številkam slovenskega operaterja, še ne pomeni, da se je ukrep izvajal na ozemlju Republike Slovenije.
Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. To pomeni, da mora stranka izkazati, da bi ugoditev njeni zahtevi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
ZPP člen 245, 245/2, 411, 411/1. ZZZDR člen 106, 106/6.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - stiki - korist mladoletnega otroka - onemogočanje stikov z otrokom - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - postavitev izvedenca
Ker je izvedenka ugotovila, da mama ne ločuje med otrokovimi in lastnimi interesi ter ima lastnosti, ki vodijo v odtujevanje otroka od očeta, je na mestu izdaja začasne odredbe o vzgoji in varstvu med postopkom in zaupanje otroka očetu.
ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 236, 236/1, 236/1-5, 236/2, 237, 354, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/2. ZOdv člen 6. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 51.
izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - odločitev procesne narave - očitno neutemeljena zahteva - nezakonit dokaz - privilegirana priča - odvetnik kot priča - pravni pouk privilegirani priči - tajnost odvetnikovih podatkov - prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
S sklicevanjem na nepravilne procesne odločitve sodišča, ki same po sebi ne zadoščajo za utemeljen dvom o nepristranskosti sodnika oziroma senata, s katerimi utemeljuje zahtevo za izločitev sodnika oziroma senata, ne da bi zgolj subjektivno prepričanje o pristranskosti sodnika oziroma senata podprla s konkretno okoliščino, obramba ne more uspeti.
Sodišče bi moralo pred zaslišanjem odvetniku dati pravni pouk po določbah 236. člena ZKP. Za zaslišanje odvetnika se je sicer odločilo zato, da razčisti dejstva, ki se nanašajo na zakonitost izvora denarja, ki ga je na njegov fiduciarni račun nakazal oškodovanec ter da se tako nakazan denar ni nanašal na posel, glede katerega sta obtoženec in odvetnik imela sklenjeno pooblastilno razmerje. Vendar je pri tem zmotno ocenilo, da odvetnik v zvezi s tem ni izpovedal o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica in za katera bi, v skladu s 6. členom Zakona o odvetništvu in 51. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike veljala dolžnost, da jih ohrani kot tajne. Pri pojasnjevanju izvora denarja, nakazanega na njegov fiduciarni račun ter glede na vprašanja zastavljena mu s strani sodišča, se namreč ni mogel izogniti izpovedovanju o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju svojega poklica in sicer v zaupnem odnosu z obtoženim, katerega pooblaščenec je bil oziroma njegove družbe.
Tožnik je bil v sodbi poučen, da lahko zoper sodbo vloži pritožbo v roku 30 dni od prejema pisnega odpravka. Pisni odpravek je prejel 5. 2. 2018. Pritožbeni rok se je iztekel 7. 3. 2018. Pritožbo je vložil 3. 4. 2018, torej po izteku pritožbenega roka, zato je pravilno zavržena.
ZPP člen 70, 70/6, 73, 73/5, 289, 298, 303, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1463. SPZ člen 9, 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8.
originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - dobra vera pravnega prednika - čas, potreben za priposestvovanje - neenakopravno obravnavanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločilna dejstva - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do izjave v postopku - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - nezadovoljstvo stranke s procesnim vodenjem - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika
Nestrinjanje stranke z načinom vodenja dokaznega postopka in očitane postopkovne napake ne predstavljajo zatrjevanega izločitvenega razloga, utemeljujejo pa očitano bistveno kršitev določb postopka tj. kršitev pravice tožencev do izvedbe dokazov. Iz prepisov zvočnih posnetkov obravnav je razvidno, da sodnica tožencema ni dovolila postavljati vprašanj tožnici in pričam, da ju je časovno omejevala in prekinjala pri postavljanju vprašanj zaradi časovne stiske in motenja reda, ne pa zato, ker se je že vnaprej odločila, da bo tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodila.
Predmet prodaje je lahko bil tudi sporni hlev, čeprav v kupoprodajni pogodbi ni naveden, v kolikor so na njem pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja že pravni predniki prodajalcev. Toženca oziroma njun pravni prednik bi lahko lastninsko pravico na njem zaradi zaupanja v podatke zemljiške knjige pridobila le, v kolikor bi bila dobroverna.
ZVZD-1 člen 5. ZZVZZ-UPB3 člen 87. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 6,37,53. ZPP-UPB3 člen 287/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - zavrnitev dokaznega predloga
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila poškodba delavca tožene stranke O. A. posledica neizvedenih ukrepov varstva pri delu, saj je tožena stranka kritičnega dne opustila enega od temeljnih načel zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu s tem, ko ni poskrbela, da bi bila pešpot od vhoda v tovarno do garderobnega lesenega prostora1 (delovno mesto delavca A.) varna, to je brez spolzkih (poledenelih) površin. Tožena stranka je bila dolžna zagotoviti, da na pohodnih površinah ne drsi, kar pomeni, da je bila dolžna te površine redno čistiti (6. in 37. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih - Pravilnik).
Tožeči stranki je bil izpodbijani sklep vročen dne 15. 3. 2018. 15-dnevni rok za vložitev pritožbe je tako pričel teči 16. 3. 2018 in se je iztekel 30. 3. 2018. Ker je tožeča stranka pritožbo vložila 9. 4. 2018, ko jo je z navadno pošto prejelo sodišče, je pravilno kot prepozna zavržena.