CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012832
ZPND člen 19, 22a, 22d. ZPP člen 4, 5, 357a. ZNP člen 4, 7, 7/1, 37. URS člen 22.
nasilje v družini - razpis naroka - oprava naroka v nepravdnem postopku - prepoved približevanja - ugovorni postopek - načelo kontradiktornosti postopka - nižji dokazni standard - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokazov nasprotne stranke - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - uporaba znp - smiselna uporaba pravil zpp
Sodišče v postopkih po ZPND opravi narok le v primerih, ko oceni, da je to za postopek potrebno. Pri tej odločitvi, da naroka ne bo razpisalo, pa mora sodišče upoštevati, da 4. člen ZNP določa, da mora sodišče udeležencem postopka dati možnost sodelovanja pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, ter da je v 37. členu ZNP določeno, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Eno izmed temeljnih načel pravdnega postopka pa je, da sodišče odloči o zahtevku na podlagi opravljene glavne obravnave.
Dokazni standard v teh zadevah je v vseh fazah postopka nižji, saj se zahteva verjetnost, pa vendar, ko med udeležencema obstaja spor o odločilnih dejstvih in ko listinski dokazi temeljijo na izjavah le enega udeleženca, je opustitev razpisa naroka prej izjema kot pravilo, saj se žrtev lahko učinkovito zavaruje že z izdajo sklepa iz 22d. člena ZPND.
V primeru dokaznega standarda "pretežne verjetnost" sta glavni in nasprotni dokaz po dokazni moči uravnotežena. Nasprotni dokaz je uspešen le, če bi bila njegova dokazna moč vsaj taka, kot dokazna moč glavnega dokaza.
Določba 357.a člena ZPP pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, v katerem je bilo odločeno o predlogu za izdajo ukrepov po 19. in 21. členu ZPND, ne omogoča.
spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - podlaga terjatve - višina terjatve - pogodba o bančnem tekočem računu - zaprtje računa - odpoved pogodbe
Tožeča stranka je podala zadostne trditve in dokaze tako glede podlage terjatve kot njene višine, medtem ko se je toženec branil zgolj s trditvijo, da bi morali biti pri tožeči stranki vsi njegovi TRR zaprti že dne 18. 1. 2014, pri čemer pa ne pojasni, na kakšni podlagi. Splošni pogoji za poslovanje z osebnim računom, ki so sestavni del pogodbe o osebnem računu v 35. členu določajo pogoje za odpoved pogodbe. Med ostalim banka lahko zapre osebni račun le na pisno zahtevo imetnika, ki mora imeti ob zaprtju poravnane vse obveznosti iz pogodbe. Toženec pa tega ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (2006) člen 119. OZ člen 131, 131/1.
posredovanje podatkov - vodenje evidenc - vzročna zveza - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije - merilno mesto
Edina sprememba, s katero bi toženka tožečo stranko (dobavitelja električne energije in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja) lahko seznanila, je lastništvo nepremičnine, ki pa ni vplivalo niti na obstoječo pogodbo o dostopu do električnega omrežja, niti na pogodbo o dobavi električne energije. Zato škoda zaradi neplačane električne energije ne more biti v vzročni zvezi z opustitvijo posredovanja podatkov o novem lastniku merilnega mesta.
Bančna garancija vzpostavlja zgolj obvezo banke nasproti prejemniku garancije (upravičencu), da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Ne vzpostavlja pa bančna garancija nobene obveznosti dajalca garancije (torej tožene stranke) nasproti tretjim osebam.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL00013063
ZD člen 9, 132, 142, 142/1. OZ člen 299, 378, 381. ZPP člen 14, 214, 214/2, 351, 351/1, 358, 358-5.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - vrednost podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - razlaga odvetniške tarife - prehod zapuščine na dediča - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - rs kot prevzemnica zapuščine - zakonske zamudne obresti - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove nastane v času smrti zapustnika. Trenutek smrti je zato tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kolikšen je obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, je mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku smrti, kasnejše spremembe na eni (npr. povečanje dolga) ali drugi strani (npr. znižanje vrednosti zapuščine) ne vplivajo na omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vse navedeno velja tudi za Republiko Slovenijo kot prevzemnico zapuščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013192
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 105, 106, 638.
spor majhne vrednosti - protispisnost - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbene obveznosti
Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka svoje delo opravila (z izjemo vsebine spletnega mesta zaradi nesodelovanja tožene stranke) in ga izročila toženi stranki, ki po izročitvi končnega izdelka ni imela nobenih pripomb na opravljeno delo, v konkretnem primeru pogoji za uporabo 638. člena OZ niso izpolnjeni. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka tudi ni konkretizirala, zakaj naj bi bilo opravljeno delo zanjo neuporabno, razen iz razloga, ker ni bilo dokončano. Ker kot že rečeno vsebina spletnega mesta ni bila napolnjena zaradi nesodelovanja tožene stranke, to ne more biti razlog za neuporabnost vsega dela, ki je bilo sicer opravljeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014101
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 358, 358-1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - oprostilna sodba
Ni se mogoče strinjati, da je v obravnavani zadevi zakonski znak "spravljanje (oškodovanke) v podrejen položaj" zadosti konkretiziran. Zgolj strah, vznemirjenost in pogost jok oškodovanke so življenjsko logične posledice opisanih izvršitvenih ravnanj, vendar pa še ne pomenijo, da je bila oškodovanka spravljena v brezizhoden položaj, v katerem bi ji bila odvzeta svoboda odločanja o svojem ravnanju tako, da bi postala objekt obdolženčevega nasilja, ki se mu ne bi znala ali mogla izogniti.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3.. ZPIZ-2 člen 16.. ZPP člen 333.
zavrženje vloge - pritožba - vključitev v zavarovanje
Po 333. členu ZPP se sme stranka pritožiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji pa lahko uveljavlja izredno pravno sredstvo, npr. revizijo, če je predhodno ugodeno predlogu za dopustitev revizije. Stranka lahko procesna dejanja pred revizijskim sodiščem pravno veljavno opravlja le po odvetniku, ali če ima sama pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018586
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 5, 6, 6/3, 6/4, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (2004) člen 3, 3-6, 4, 4-1.
spor majhne vrednosti - obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja - dimnikarska storitev - izvajanje dimnikarskih storitev - uporabnik storitev dimnikarske službe - zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
V skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe je uporabnik storitev dimnikarske službe tudi uporabnik prostorov, ki so opremljeni z rezervnimi dimniki. V skladu 6. točko 3. člena Pravilnika je rezervni dimnik cev ali kanal za odvajanje dimnih plinov, ki nima na nobeni dimovodni tuljavi priključene kurilne naprave, vendar je vedno v takem tehničnem stanju, da se v primeru priključitve kurišča nanj lahko varno uporablja. Neizpodbojen dejanski zaključek sodišča prve stopnje je, da toženec ni dokazal, da je na strehi objekta zgrajeni dimnik zaprt s pločevino. Zaključek, da gre za rezervni dimnik, zaradi česar bi bil toženec uporabnik storitev dimnikarske službe v smislu četrtega odstavka 6. člena Uredbe, torej na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje (in trditev tožeče stranke) ni mogoč.
V 7. členu tožničine pogodbe o zaposlitvi je bila opredeljena in dogovorjena plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača je bila določena glede na pričakovane delovne rezultate. Za znižanje plače tožnici bi morala tožena stranka ugotoviti, da tožnica pričakovanih rezultatov ni dosegala, torej bi morala tožničino delo spremljati in ocenjevati, ne pa na splošno zatrjevati, da so slabi poslovni rezultati tožene stranke posledica različnih razlogov na strani delavcev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - bolniški stalež
Tožnik s tem ko je 13. 10. 2015 poslal bolniški list (smiselno enako velja tudi za prejeto odločbo s strani ZZZS) toženo stranko obvestil le o razlogih za odsotnost z dela do 10. 10. 2015 in ne od tega dne dalje. Po koncu bolniškega staleža je nato delavčeva dolžnost, da se zglasi na delo oziroma sporoči razloge, zaradi katerih ne more pričeti z delom. Ker pa so prakse pri delodajalcih lahko različne (povezano z načinom dela) je sodišče prve stopnje glede na organizacijo odrejanja in opravljanja dela pri toženi stranki pravilno ugotovilo prakso po koncu bolniškega staleža pri toženi stranki in nato še skladnost tožnikovega konkretnega ravnanja z ugotovljeno prakso. V obravnavanem primeru je bila praksa pri toženi stranki takšna, da bi tožnik moral direktorju tožene stranke po prenehanju bolniškega staleža sporočiti, da je spet sposoben za delo.
Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka, s tem, ko je ugotovilo, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v taki meri, da ne omogoča preverjanja višine terjatve, kot jo tožeča stranka uveljavlja v tem pravdnem postopku.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 7. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
Sklep sodišča o ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka sodi med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP). Zoper te sklepe ni posebne pritožbe, ampak jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek 298. člena ZPP). Strankina pravica do ugovora namreč ni neomejena. Relevantne so samo tiste napake, pomanjkljivosti ali neskladnosti zapisnika, ki bi pozneje lahko vplivale na pravilnost in (ali) zakonitost končne odločbe, ta pa se preizkuša v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vnaprejšnja tovrstna presoja na podlagi posebne pritožbe zoper sklep o ugovoru bi bila vsaj nesmotrna, če že ne nemogoča.
Iz podanega mnenja izhaja, da zaenkrat pri tožniku še ni podane popolne izgube delazmožnosti, temveč da je pri tožniku še vedno podana III. kategorija invalidnosti, in da so pri delu potrebne določene fizične razbremenitve. Zato pri tožniku niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, da bi se ga razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti, in da bi se mu na tej podlagi priznala pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
oprostitev plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - dohodkovni cenzus - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - kredit - kreditne obveznosti - obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - pomota v izračunu
Sklep sodišča (o plačilu sodne takse) lahko temelji le na podatkih, ki jih je sodišče pridobilo pred njegovo izdajo, ti pa izkazujejo višino plače za čas zadnjih treh mesecev, odkar so bili podatki zahtevani.
Po ustaljenih stališčih sodne prakse se kreditne in z njimi povezane obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, saj je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca. Kljub temu so te okoliščine pravilno upoštevane v okviru predloga za obročno plačilo sodne takse.
KZ-1 člen 204.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici je bila podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zato, ker je pri toženi stranki odtujila približno 5 kg masla. Ugotovljena kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov - dodatek za nego otroka - izključitev protipravnosti
Ravnanje drugotožene stranke ni bilo protipravno. Tožnica drugotoženi stranki neutemeljeno očita nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse. V času izdaje odločbe z dne 5. 1. 2009 ni obstajala sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1. Drugotožena stranka je materialno pravo razlaga na način, da se pravica do dodatka za pomoč in postrežbo in pravica do dodatka za nego otroka med seboj izključujeta in da lahko upravičenec uživa le eno od teh pravic. Taka je bila tudi tedanja upravna praksa. Tožnica je imela možnost, da zoper negativno odločbo, s katero je bilo odločeno, da nima več pravice do omenjenega dodatka, izpodbija pred drugostopenjskim organom ter kasneje tudi možnost sodnega varstva, kar pa ni izkoristila. Odločba je tako postala dokončna in pravnomočna.
Drugotoženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v času po izdaji sodbe Psp 92/2012 z dne 23. 3. 2012. Prvostopenjski organ (CSD) z omenjeno sodbo ni bil seznanjen in ni imel nobene pravne podlage, da bi tožnici izdal novo odločbo o pravici do dodatka za nego otroka. O tej pravici se namreč odloča na podlagi zahteve stranke, kar izhaja iz 96. člena ZSDP oziroma ZSDP-1. Ne gre torej za odločanje po uradni dolžnosti.
izostanek stranke z naroka - ustavitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik z naroka očitno ni izostal iz upravičenega vzroka, saj za zamudo ni navedel nobenega opravičljivega razloga, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.