CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013192
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1. OZ člen 105, 106, 638.
spor majhne vrednosti - protispisnost - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dokazna ocena - odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbene obveznosti
Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka svoje delo opravila (z izjemo vsebine spletnega mesta zaradi nesodelovanja tožene stranke) in ga izročila toženi stranki, ki po izročitvi končnega izdelka ni imela nobenih pripomb na opravljeno delo, v konkretnem primeru pogoji za uporabo 638. člena OZ niso izpolnjeni. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka tudi ni konkretizirala, zakaj naj bi bilo opravljeno delo zanjo neuporabno, razen iz razloga, ker ni bilo dokončano. Ker kot že rečeno vsebina spletnega mesta ni bila napolnjena zaradi nesodelovanja tožene stranke, to ne more biti razlog za neuporabnost vsega dela, ki je bilo sicer opravljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL00013063
ZD člen 9, 132, 142, 142/1. OZ člen 299, 378, 381. ZPP člen 14, 214, 214/2, 351, 351/1, 358, 358-5.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - vrednost podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - razlaga odvetniške tarife - prehod zapuščine na dediča - višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti - rs kot prevzemnica zapuščine - zakonske zamudne obresti - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove nastane v času smrti zapustnika. Trenutek smrti je zato tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja. Kolikšen je obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, je mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku smrti, kasnejše spremembe na eni (npr. povečanje dolga) ali drugi strani (npr. znižanje vrednosti zapuščine) ne vplivajo na omejitev odgovornosti za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vse navedeno velja tudi za Republiko Slovenijo kot prevzemnico zapuščine.
Bančna garancija vzpostavlja zgolj obvezo banke nasproti prejemniku garancije (upravičencu), da mu bo poravnala obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Ne vzpostavlja pa bančna garancija nobene obveznosti dajalca garancije (torej tožene stranke) nasproti tretjim osebam.
Splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (2006) člen 119. OZ člen 131, 131/1.
posredovanje podatkov - vodenje evidenc - vzročna zveza - dobava električne energije - pogodba o dobavi električne energije - merilno mesto
Edina sprememba, s katero bi toženka tožečo stranko (dobavitelja električne energije in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja) lahko seznanila, je lastništvo nepremičnine, ki pa ni vplivalo niti na obstoječo pogodbo o dostopu do električnega omrežja, niti na pogodbo o dobavi električne energije. Zato škoda zaradi neplačane električne energije ne more biti v vzročni zvezi z opustitvijo posredovanja podatkov o novem lastniku merilnega mesta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012832
ZPND člen 19, 22a, 22d. ZPP člen 4, 5, 357a. ZNP člen 4, 7, 7/1, 37. URS člen 22.
nasilje v družini - razpis naroka - oprava naroka v nepravdnem postopku - prepoved približevanja - ugovorni postopek - načelo kontradiktornosti postopka - nižji dokazni standard - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave - neizvedba dokazov nasprotne stranke - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - uporaba znp - smiselna uporaba pravil zpp
Sodišče v postopkih po ZPND opravi narok le v primerih, ko oceni, da je to za postopek potrebno. Pri tej odločitvi, da naroka ne bo razpisalo, pa mora sodišče upoštevati, da 4. člen ZNP določa, da mora sodišče udeležencem postopka dati možnost sodelovanja pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka, ter da je v 37. členu ZNP določeno, da se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno. Eno izmed temeljnih načel pravdnega postopka pa je, da sodišče odloči o zahtevku na podlagi opravljene glavne obravnave.
Dokazni standard v teh zadevah je v vseh fazah postopka nižji, saj se zahteva verjetnost, pa vendar, ko med udeležencema obstaja spor o odločilnih dejstvih in ko listinski dokazi temeljijo na izjavah le enega udeleženca, je opustitev razpisa naroka prej izjema kot pravilo, saj se žrtev lahko učinkovito zavaruje že z izdajo sklepa iz 22d. člena ZPND.
V primeru dokaznega standarda "pretežne verjetnost" sta glavni in nasprotni dokaz po dokazni moči uravnotežena. Nasprotni dokaz je uspešen le, če bi bila njegova dokazna moč vsaj taka, kot dokazna moč glavnega dokaza.
Določba 357.a člena ZPP pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, v katerem je bilo odločeno o predlogu za izdajo ukrepov po 19. in 21. členu ZPND, ne omogoča.
spor majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - podlaga terjatve - višina terjatve - pogodba o bančnem tekočem računu - zaprtje računa - odpoved pogodbe
Tožeča stranka je podala zadostne trditve in dokaze tako glede podlage terjatve kot njene višine, medtem ko se je toženec branil zgolj s trditvijo, da bi morali biti pri tožeči stranki vsi njegovi TRR zaprti že dne 18. 1. 2014, pri čemer pa ne pojasni, na kakšni podlagi. Splošni pogoji za poslovanje z osebnim računom, ki so sestavni del pogodbe o osebnem računu v 35. členu določajo pogoje za odpoved pogodbe. Med ostalim banka lahko zapre osebni račun le na pisno zahtevo imetnika, ki mora imeti ob zaprtju poravnane vse obveznosti iz pogodbe. Toženec pa tega ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - bolniški stalež
Tožnik s tem ko je 13. 10. 2015 poslal bolniški list (smiselno enako velja tudi za prejeto odločbo s strani ZZZS) toženo stranko obvestil le o razlogih za odsotnost z dela do 10. 10. 2015 in ne od tega dne dalje. Po koncu bolniškega staleža je nato delavčeva dolžnost, da se zglasi na delo oziroma sporoči razloge, zaradi katerih ne more pričeti z delom. Ker pa so prakse pri delodajalcih lahko različne (povezano z načinom dela) je sodišče prve stopnje glede na organizacijo odrejanja in opravljanja dela pri toženi stranki pravilno ugotovilo prakso po koncu bolniškega staleža pri toženi stranki in nato še skladnost tožnikovega konkretnega ravnanja z ugotovljeno prakso. V obravnavanem primeru je bila praksa pri toženi stranki takšna, da bi tožnik moral direktorju tožene stranke po prenehanju bolniškega staleža sporočiti, da je spet sposoben za delo.
ZPP-UPB2 člen 347. OZ-UPB1 člen 83, 122, 432, 430.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbena obravnava - odločanje po sodniku posamezniku - prenos pogodbe - pristop k dolgu - prevzem dolga - ugovor pasivne legitimacije - razlaga pogodb
Tožeča stranka je trdila, da iz listin izhaja, da je toženec ostal zavezan za obveznosti, ki so nastale do prenosa pogodbe (in ki so predmet tega spora), tožena pa je trdila, da je bilo dogovorjeno, da vse obveznosti prevzame prevzemnik in da je toženec prost obveznosti. V dokaz svojih trditev je predlagala tudi svoje zaslišanje in zaslišanje treh prič, ki so sodelovale pri razgovorih. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in je svojo odločitev oprlo le na listine, posebej na dogovor o poravnavi dolga in na pogodbo o pristopu k dolgu. Z neizvedbo predlaganih dokazov je toženi stranki onemogočilo dokazovanje njenih trditev. Zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje niti ni posebej obrazložilo, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Pritožbeno sodišče je odločilo, da bo kršitev samo odpravilo tako, da bo izvedlo pritožbeno obravnavo. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je namreč treba izvesti zaslišanje stranke in predlaganih prič. Ker je senat pritožbenega sodišča ocenil, da ne gre za zapleteno zadevo, od rešitve tudi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, je na podlagi petega odstavka 347. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločil, da bo o zadevi odločila sodnica posameznica.
izostanek stranke z naroka - ustavitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik z naroka očitno ni izostal iz upravičenega vzroka, saj za zamudo ni navedel nobenega opravičljivega razloga, je njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnjen.
KZ-1 člen 204.. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici je bila podana izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zato, ker je pri toženi stranki odtujila približno 5 kg masla. Ugotovljena kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 7. 5. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1 ne v ZPP.
V 7. členu tožničine pogodbe o zaposlitvi je bila opredeljena in dogovorjena plača, ki je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Osnovna plača je bila določena glede na pričakovane delovne rezultate. Za znižanje plače tožnici bi morala tožena stranka ugotoviti, da tožnica pričakovanih rezultatov ni dosegala, torej bi morala tožničino delo spremljati in ocenjevati, ne pa na splošno zatrjevati, da so slabi poslovni rezultati tožene stranke posledica različnih razlogov na strani delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KONCESIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00018586
Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (2004) člen 5, 6, 6/3, 6/4, 29, 29/2, 29/3. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (2004) člen 3, 3-6, 4, 4-1.
spor majhne vrednosti - obvezne državne gospodarske javne službe varstva okolja - dimnikarska storitev - izvajanje dimnikarskih storitev - uporabnik storitev dimnikarske službe - zavrnitev izvajanja storitev dimnikarske službe
V skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe je uporabnik storitev dimnikarske službe tudi uporabnik prostorov, ki so opremljeni z rezervnimi dimniki. V skladu 6. točko 3. člena Pravilnika je rezervni dimnik cev ali kanal za odvajanje dimnih plinov, ki nima na nobeni dimovodni tuljavi priključene kurilne naprave, vendar je vedno v takem tehničnem stanju, da se v primeru priključitve kurišča nanj lahko varno uporablja. Neizpodbojen dejanski zaključek sodišča prve stopnje je, da toženec ni dokazal, da je na strehi objekta zgrajeni dimnik zaprt s pločevino. Zaključek, da gre za rezervni dimnik, zaradi česar bi bil toženec uporabnik storitev dimnikarske službe v smislu četrtega odstavka 6. člena Uredbe, torej na podlagi ugotovitev sodišča prve stopnje (in trditev tožeče stranke) ni mogoč.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00035055
KZ-1 člen 37, 284, 284/1.. ZKP člen 18, 18/1, 32, 32/5, 33, 355, 355/2.
napeljevanje - kazenska odgovornost - enoten postopek - predobravnavni narok - izločitev postopka - pravica do pritožbe - pravica do obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena
Kazenska odgovornost napeljevalca v razmerju do temeljnega kaznivega dejanja ni odvisna od kazenskega pregona in kazenske odgovornosti storilca tega dejanja.
Temeljno vodilo pri konkretizaciji napeljevanja je ugotovitev, da napeljevalec deluje v enakih kaznovalnih okvirih kot storilec, zato je treba za napeljevanje zahtevati konkretne napotke, ne le vrste kaznivega dejanja in generične opredelitve objekta napada.
Sodišče prve stopnje ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka, s tem, ko je ugotovilo, da je trditvena podlaga tožeče stranke pomanjkljiva v taki meri, da ne omogoča preverjanja višine terjatve, kot jo tožeča stranka uveljavlja v tem pravdnem postopku.
ZPP člen 111, 111/1, 111/2, 112, 112/1, 112/2. 139b, 139b/3.
zavrženje pritožbe
Po 3. odst. 139.b člena ZPP se v primeru, če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh šteje, da je vročitev opravljena s potekom 15. dnevnega roka. Ker se je rok, v katerem bi tožnik moral dvigniti pisanje iztekel 4. 4. 2018, se s tem dnem šteje, da je bila vročitev opravljena. Ker pa je bila pritožba oddana kot navadna pošiljka, je na naslov sodišče prispela prvi naslednji dan po izteku 15-dnevnega roka, in sicer 20. 4. 2018. Torej nedvomno prepozno, zato je z izpodbijanim sklepom zakonito zavržena.
Sklep sodišča o ugovoru zoper prepis zvočnega posnetka sodi med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP). Zoper te sklepe ni posebne pritožbe, ampak jih je mogoče izpodbijati le skupaj s pritožbo zoper odločbo o glavni stvari (četrti odstavek 298. člena ZPP). Strankina pravica do ugovora namreč ni neomejena. Relevantne so samo tiste napake, pomanjkljivosti ali neskladnosti zapisnika, ki bi pozneje lahko vplivale na pravilnost in (ali) zakonitost končne odločbe, ta pa se preizkuša v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Vnaprejšnja tovrstna presoja na podlagi posebne pritožbe zoper sklep o ugovoru bi bila vsaj nesmotrna, če že ne nemogoča.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3.. ZPIZ-2 člen 16.. ZPP člen 333.
zavrženje vloge - pritožba - vključitev v zavarovanje
Po 333. členu ZPP se sme stranka pritožiti le zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Zoper sodno odločbo, izdano na drugi stopnji pa lahko uveljavlja izredno pravno sredstvo, npr. revizijo, če je predhodno ugodeno predlogu za dopustitev revizije. Stranka lahko procesna dejanja pred revizijskim sodiščem pravno veljavno opravlja le po odvetniku, ali če ima sama pravniški državni izpit.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014101
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 358, 358-1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - oprostilna sodba
Ni se mogoče strinjati, da je v obravnavani zadevi zakonski znak "spravljanje (oškodovanke) v podrejen položaj" zadosti konkretiziran. Zgolj strah, vznemirjenost in pogost jok oškodovanke so življenjsko logične posledice opisanih izvršitvenih ravnanj, vendar pa še ne pomenijo, da je bila oškodovanka spravljena v brezizhoden položaj, v katerem bi ji bila odvzeta svoboda odločanja o svojem ravnanju tako, da bi postala objekt obdolženčevega nasilja, ki se mu ne bi znala ali mogla izogniti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00014560
OZ člen 131, 131/2, 153, 153/2, 179, 179/1, 179/2.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - pravična denarna odškodnina - delo na višini - nevarna dejavnost
Glede na to, da je tožnik po pogodbi o zaposlitvi opravljal delo kot pomožni gradbeni delavec oziroma pomožni zidar, ter da je tudi tožena stranka potrdila, da je bil zadolžen tudi za pomoč delavcem na strehi in sicer, da jim prinese vodo oziroma preveri stanje na strehi, delavec pa je pojasnil, da mora tudi tožnik kot upravljalec žerjava kdaj priti na streho, tožniku ni mogoče očitati, da bi kritičnega dne samovoljno in v nasprotju z navodili delodajalca prišel na streho ter s tem zakrivil padec oziroma sam zakrivil nesrečo pri delu.
Tožnik je padel vsaj 3-4 metre globoko, zato je delal vsaj na tej višini. Glede na to, da je šlo za delo na višini, na strehi, ki je bila neodkrita in trhla, ter tožnik tako ni mogel vedeti, kaj se nahaja pod strešniki, tožena stranka za škodo odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti, saj delo v ugotovljenih okoliščinah predstavlja nevarno delo oziroma nevarno dejavnost v smislu določbe drugega odstavka 131. člena OZ.