PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066232
ZP-1 člen 71, 133, 133/2, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107. ZUP člen 80, 80/2. URS člen 22, 29, 29/3.
načelo proste presoje dokazov - ugotavljanje dejstev - izvajanje dokazov - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dokazna ocena - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - alkohol - preverjanje psihofizičnega stanja - ugotovitev prekrška - preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku - strokovni pregled - pitje alkoholne pijače pred in po vožnji osebnega avtomobila v cestnem prometu
Ker je obdolženec uveljavljal, da je pil alkoholne pijače po vožnji, mu je policist pravilno odredil strokovni pregled.
Dokazni predlog mora biti substanciran. Sodišče prve stopnje lahko zavrne dokazni predlog, če dajejo drugi zbrani dokazi dovolj podlage za odločitev o odgovornosti in izvedba predlaganih dokazov ne bi pripeljala do drugačne odločitve sodišča.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066234
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz člen 50, 50/8.
sankcije za prekršek - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem vozila - načelo sorazmernosti
Čeprav vozilo ni last obdolženca, so podani razlogi splošne varnosti glede na obdolženčevo številno predkaznovanost za najhujše prekrške in glede na sočasno storitev še drugega hujšega prekrška, kar vse kaže, da gre za voznika, ki ne spoštuje cestnoprometnih predpisov in na katerega samo izrečene globe niso imele zadostnega vpliva. Razlogi splošne varnosti ter varovanje življenja in zdravja ljudi (drugih udeležencev v cestnem prometu) pa prevladujejo nad dejstvom, da se posega v lastninsko pravico druge osebe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066235
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Odločitev sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je posledica pravnomočno izrečenih in v evidenco vpisanih kazenskih točk, bi bila nepravilna le, če bi storilec uspel z rednim ali izrednim pravnim sredstvom in bi bil plačilni nalog odpravljen ter kazenske točke izbrisane.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066236
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program
Če storilec v 15 dneh od prejema sklepa o ugoditvi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišču ne predloži dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca, sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZP-1 člen 25, 25/1, 26. ZPrCP člen 105, 105/3, 105/3-4. ZVoz člen 50, 50/8.
odvzem vozila - izrek stranske sankcije - odvzem predmetov - specialni povratnik - vožnja pod vplivom alkohola - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja
Obdolženec ob svojem zaslišanju dne 12. 10. 2015 vse tri prekrške, storjene dne 17. 9. 2015 priznal in obžaloval in pojasnil tudi okoliščine, v katerih so bili storjeni. Povedal je, da je avto vreden 3.500,00 EUR, uporabljata pa ga za vožnjo tudi njegova starša. Prav pa ima pritožba, da vse ugotovljene olajševalne okoliščine ne morejo prevagati nad ugotovitvami o preteklem ravnanju obdolženca, kot voznika v cestnem prometu in dejstvom, da je kratek čas po zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (ponovno) dne 17. 9. 2015 zopet vozil v cestnem prometu s stopnjo alkoholiziranosti (0,81 mg/l), ki je bila doslej celo najvišja, da je istočasno zopet vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in da je celo ignoriral policijsko kontrolo in ni ustavil niti na znak policista, temveč je hitrost svoje vožnje pospešil.
zakonski znaki prekrška - vožnja po cestninski cesti brez veljavne vinjete - cestninski razred
Iz opisa dejanskega stanja, priloženega plačilnemu nalogu, izhaja, da storilec na vetrobranskem steklu vozila ni imel nameščene pravilne vinjete za njegov cestninski razred. S tem so po oceni pritožbenega sodišča podani vsi zakonski znaki storilcu očitanega prekrška po tretji alineji prvega odstavka 77.a člena ZJC.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/3-2, 68, 68/1, 136, 136/1, 136/1-8. ZPrCP člen 9, 74, 74/9. ZCes-1 člen 32, 32/19.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - ekskulpacijski razlog - načelo materialne resnice
Prvostopenjsko sodišče ni postopalo skladno z načelom materialne resnice iz 68. člena ZP-1, saj je le na podlagi navedb pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo in priloženih dokazil zaključilo, da je storilka izkazala izpolnitev dolžnosti seznanitve voznika, kako mora dela opravljati oziroma da prevoza tovora ne sme opraviti brez dovoljenja, če presega dimenzije.
ZP-1 člen 130, 130/1, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
globa za kršitev postopka - zaslišanje priče - opravičilo izostanka - ocena opravičila - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Sodišče prve stopnje mora opravičilo za izostanek z naroka za zaslišanje priče oceniti po vsebini, da ugotovi, ali priča brez opravičenega razloga ni hotela pričati.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – PREKRŠKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0080013
URS člen 23, 26, 30. ZVPSBNO člen 2, 4. ZPP člen 7, 125a, 125a/4, 212, 227. ZP-1 člen 193.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodninska odgovornost države – prekršek – absolutno zastaranje pregona prekrškov – pravdni stroški – odvetniška tarifa – DDV – stroškovni sklep
Iz Poročevalca DZ izhaja, da se podpoglavje 4.8 Tarife ZOdvT uporablja za vse vrste zadev v postopkih s pravnimi sredstvi po ZVPSBNO. Tarifa v tem delu torej ne določa nagrade za postopek v primeru, ko stranka vloži tožbo na povrnitev škode, nastale zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak se nanaša na postopek pred Državnim pravobranilstvom.
Odločitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni ne zatrjeval ne izkazal zavezanosti za plačilo DDV, upoštevajoč, da tudi sama pooblaščenka v stroškovniku pri tožbi DDV-ja ni priglasila, je pravilna.
odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe pravne osebe - konkretizacija opisa dejanja v izreku - opustitev dolžnega nadzorstva - izrek odločbe o prekršku
Ker iz opisa namreč izhaja status odgovorne osebe (direktorja), opredeljena pa je tudi njegova opustitev (ravnanje v nasprotju s 5. točko drugega odstavka člena 40 ZMV), je tudi po oceni pritožbenega sodišča sicer nekonkretizirana navedba o opustitvi dolžnega nadzorstva za konkretni primer nerelevantna in je celo odvečna, zato opustitev konkretizacije opustitve dolžnega nadzorstva ob siceršnjem zadostnem opisu protipredpisnega opustitvenega ravnanja za obravnavani primer ne more biti odločujoča.
Ker konkretizacija odgovorne osebe izhaja iz točke 2) plačilnega naloga prekrškovnega organa in ob upoštevanju nespornega dejstva, da (upoštevajoč pri tem izpis A., ki se nahaja v spisovnem gradivu), je odgovorna oseba direktor, torej zakoniti zastopnik in 100 % družbenik navedene pravne osebe, bi bilo takšno ločevanje obeh opisov, ki si sledita drug za drugim, pretirano formalistično.
Sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati pravnorelevantna dejstva in pravno podlago, ki je pomembna za presojo, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek.
načelo materialne resnice - zaslišanje obdolženca - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Že zaradi načela materialne resnice mora sodišče izvesti vse razpoložljive in pravno relevantne dokaze ter šele nato oceniti vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi ter ugotoviti, ali je obdolženec storil očitani mu prekršek.
Če je obdolženec vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in če se je policistom izkazal z neveljavnim vozniškim dovoljenjem, gre za prekrška, ki izvirata iz istega historičnega dogodka, vendar sta še kljub temu podana znaka obeh prekrškov.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 156, 156/1, 156/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
prekrški zoper javni red in mir - nasilno in drzno vedenje - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - opis prekrška - kršitev materialnih določb zakona - zakonski znaki prekrška - pravica do obrambe
Historični dogodek, ki je predmet obravnavanega postopka, je zamejen in je bila storilcu dana tudi možnost učinkovite obrambe, saj je prekrškovni organ obravnaval storilca v prisotnosti oškodovanca, poimenoval ga je z inicialkami in v prilogi še z vsemi osebnimi podatki, ter je storilec točno vedel, kaj se mu očita, kar je razvidno tudi iz njegove izjave in iz vložene zahteve za sodno varstvo ter izhaja tudi iz pritožbenih navedb.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0066228
ZP-1 člen 144, 144/5, 147, 147/1, 157, 157/3, 165. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-2, 3/1-18, 13, 13/2, 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/9, 107/10, 107/12, 109, 109/1, 110, 110/4. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-38. ZVCP člen 120.
cestni promet - nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet - neposredni udeleženec prometne nesreče - policijska pooblastila - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - indikator alkohola - strokovni pregled - prometna nesreča - dolžnostna ravnanja po prometni nesreči - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je prišlo do trčenja obdolženca v vozilo oškodovanca na parkirišču picerije, ki je očitno prosto dostopno vsem in je torej namenjeno javnemu cestnemu prometu ter ne gre za parkirišče, ki bi bilo strogo namenjeno le lastniku zemljišča, ograjeno na kakršenkoli način in na njem prepovedana vožnja vsem drugim razen lastniku, se v zvezi z vožnjo, trčenjem in kasnejšim preizkusom psihofizičnih sposobnosti voznikov uporabljajo določila ZPrCP.
Policist mora odrediti strokovni pregled neposrednemu udeležencu prometne nesreče, ki izjavi, da je užival alkoholne pijače po prometni nesreči, le ta pa mora ravnati po njegovi odredbi.
kršitev materialnih določb zakona – odločba o sankciji – opomin – zahteva za sodno varstvo
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo. Izrekanja opomina torej ne utemeljujejo take okoliščine, ki nastanejo bolj ali manj redno pri storitvah prekrškov. Predvsem pridejo v poštev okoliščine ali splet okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšujejo pomen kršitve predpisov v danih razmerah (npr. provociranost storilca, ovire za pravilno delovanje, razmere, ko je meja med pravilno uporabo prava in kršitvijo predpisa težko prepoznavna itd.), upravičeno pa je upoštevati tudi okoliščine na strani storilca (stopnja odgovornosti za prekršek, nagibi storilca, storilčevo prejšnje življenje ipd.).
ZVoz člen 50, 50/10. ZPrCP člen 105, 105/4-4, 107, 107/1, 107/2. ZP-1 člen 68, 132, 132/2, 132/3, 155, 155/1-5.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - načelo materialne resnice – pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola – preizkus alkoholiziranosti – zapisnik o preizkusu z alkotestom – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za presojo objektivne identitete med obdolžilnim predlogom in sodbo je odločilno, da opis dejstev in okoliščin, s katerimi je opredeljen prekršek, ostane v mejah dejstvene podlage obdolžilnega predloga, sodišče pa v izrek sodbe zajame opis dejanja, ki mora biti istoveten z opisom dejanja v obdolžilnem predlogu glede tistih dejstev in okoliščin, ki so potrebne, da se prekršek čim bolj natančno opredeli. Glede pravne presoje dejanja pa v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZP-1 sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka. Sodišče prve stopnje je v opis dejanskega stanja zapisalo zgolj tista dejstva in okoliščine, ki imajo podlago v vsebini obdolžilnega predloga in iz katerih izhajajo zakonski znaki obdolžencu očitanih prekrškov, zato ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 5. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, kot menijo zagovorniki obdolženega.
Vsak voznik, ki je veljavno pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil v cestnem prometu, se pred izdajo vozniškega dovoljenja seznani s cestnoprometnimi pravili in tudi pogoji, ki jih mora voznik izpolnjevati, da sme biti udeležen v cestnem prometu kot voznik, torej tudi, da mora imeti veljavno vozniško dovoljenje. Jasno je torej, da je obdolženec že na podlagi začasnega (fizičnega) odvzema vozniškega dovoljenja vedel, da mu je bila izrečena prepoved nadaljnje vožnje in da ne sme ponovno voziti, dokler mu vozniško dovoljenje ni vrnjeno.
USTAVNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066218
URS člen 22. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 155/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev sodbe - pravica do pravnega sredstva - pravica do poštenega sojenja - dokazna ocena - priznanje prekrška
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaznega predloga in priloženih dokumentov (navodil za uporabo alkotesterja) ter so navedbe o obdolženčevem priznanju nejasne, je podana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
srečanje vozil - pravila srečanja - srečanje na ozki cesti
Za očitek protipredpisnega ravnanja po določbi prvega odstavka člena 55 ZPrCP je pogoj dovolj široko vozišče, ki omogoča srečanje dveh udeležencev in v tem primeru iz te določbe izhaja tudi način, ki takšno srečanje omogoča. Nasproti temu pa določba tretjega odstavka člena 55 ZPrCP zapoveduje ravnanje udeležencev ob srečanju na ozki cesti, zooženem delu ceste, ali cesti z velikim vzdolžnim nagibom, kjer je to oteženo in nalaga voznikom v takih primerih vzvratno vožnjo in to tistemu vozniku, ki to lahko stori lažje. V tem delu pa je prvostopno sodišče,v izpodbijano sodbo pravilno povzelo določbo tretjega odstavka člena 55 ZPrCP in jo nato napačno označilo z odstavkom (četrti odstavek člena 55 ZPrCP), kar pa po oceni pritožbenega sodišča nikakor ne vpliva na pravilne zaključke v izpodbijani sodbi o tem, da takšen očitek storilki ne izhaja iz dejanskih navedb (kratek opis dejanskega stanja) prekrškovnega organa, na katerega je sodišče zaradi objektivne identitete med odločbo prekrškovnega organa in sodbo vezano.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004459
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja - obdobje dveh let - dejansko stanje v času odločanja na prvi stopnji
Prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ni dovoljeno izreči, če je med storitvijo posameznih prekrškov ali med pravnomočnostjo posameznih odločb o prekrških preteklo več kot dve leti in če sta pretekli dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katerimi so storilcu bile izrečene kazenske točke, zaradi katerih je dosegel predpisano število kazenskih točk.
Dejstvo, da je od pravnomočnosti plačilnega naloga PPP Ljubljana tj. 30. 3. 2012 do dneva izdaje izpodbijanega sklepa 15. 4. 2014 preteklo več kot dve leti, za pravilnost izpodbijane odločitve ni bistveno.
Ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje, je glede dejanskega stanja praviloma vezano na dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja pred sodiščem prve stopnje. Kasnejše spremembe glede dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je mogoče upoštevati le, če je do njih prišlo zaradi dejstev, ki so sicer obstajala že v času odločanja sodišča prve stopnje o zadevi, vendar sodišče prve stopnje z njimi ni bilo seznanjeno. Potek časa od nastopa pravnomočnosti do vročitve sklepa o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije pa ni takšna sprememba, ki bi jo bilo mogoče upoštevati na pritožbeni stopnji.