predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - dopolnitev nepopolnega predloga - pravočasna vloga - vloga, poslana drugemu oddelku pristojnega sodišča
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke.
Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00039975
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nestrinjanje z dokazno oceno - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - prepovedane droge - strokovni pregled - zakonitost postopka - zapisnik kot javna listina - direktni naklep
Dejstvo, da se obdolženec ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb zagovora in da so razlogi sami s seboj v nasprotju.
Glede na dejstvo, da je obdolženec bil seznanjen z rezultatom hitrega testa in policistovo odredbo, se je zavedal, da je odklonitev strokovnega pregleda v nasprotju s policistovo odredbo; pri policistovi seznanitvi obdolženca s stroški strokovnega pregleda pa tudi ne gre za zavajajočo ali lažno vplivanje policista na obdolženčevo odločitev, ki je v končni fazi bila povsem njegova in neizsiljena ter jo je obdolženec potrdil s podpisom zapisnika, ki potrjuje skladni izpovedbi obeh policistov, da je odklonitev strokovnega pregleda bila obdolženčeva lastna odločitev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037760
ZP-1 člen 57c, 57c/2, 63, 63/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost odločbe o prekršku - vložitev pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - plačilo polovične globe za prekršek
Pritožba je s priloženimi dokazili vzbudila dvom o pravilnosti podatkov o pravnomočnosti plačilnih nalogov glede na nedvomno izkazano dejstvo, da je storilec zoper plačilna naloga vložil zahtevi za sodno varstvo, prav tako je zoper sklepa o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložil dovoljeno pravno sredstvo, o katerem pa glede na spisovne podatke še ni bilo odločeno.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/2. ZUPJS člen 10.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb, danih v predlogu.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037750
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZVoz-1 člen 64.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja - pogoji za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep.
Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.
ZVoz-1 člen 53, 53/3. ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - udeležba v rehabilitacijskem programu - izbris kazenskih točk - pogoji za izbris kazenskih točk - vožnja pod vplivom alkohola
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
ZP-1 člen 19a, 19a/1, 19a/2, 20a, 20a/2, 202c, 202c/2.
delo v splošno korist - predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - cenzus - nedovoljen predlog - nadomestni zapor - pogoji za odreditev
Cenzus 300,00 EUR, ki se kot formalni pogoj zahteva za odobritev dela v splošno korist, se lahko doseže tudi z enotno globo, izrečeno z eno odločbo za več prekrškov v steku, ni pa mogoče vanj všteti glob in stroškov, izrečenih z večimi odločbami o prekršku. Ta cenzus se zahteva ne glede na to, ali bi storilka glede na svoje prihodke sicer bila upravičena do nadomestitve po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Po določbi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 se nadomestni zapor lahko odredi le, če je storilcu izrečenih deset ali več glob v znesku manj kot 300 eurov na posamičen plačilni nalog, odločbo ali sodbo, pa seštevek teh glob znaša najmanj 1.000,00 EUR, glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00036919
ZP-1 člen 25, 25/2. ZVoz-1 člen 56, 56/10.
sankcije za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni izrek stranske sankcije - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - odvzem motornega vozila - vožnja vozila v cestnem prometu v času trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja - odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
Prav tako so neupoštevne pritožbene navedbe, da bo za storilca izguba izpita pomenila izgubo službe, s katero preživlja dva majhna otroka in trenutno brezposelno partnerko, brez izpita pa bo tudi težje našel novo zaposlitev. Pritožbeno sodišče razume storilčevo stisko, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih trditev spremenilo izpodbijano odločitev prvostopenjskega sodišča.
Stališče zagovornikov, ki v pritožbi sodišču očitajo, da ne bi smelo uporabiti četrtega odstavka 202. d člena ZP-1, ker je preizkusna doba po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve zaradi preklica nehala teči in torej ni trajala do 10. 12. 2018, temveč naj bi trajala do 10. 12. 2018, je zmotno, ker se opira zgolj na ozko gramatikalno razlago omenjene določbe.
odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa - stvarna pristojnost - stvarno pristojen organ za odločanje o prekrških - hitri postopek o prekršku - kršitev načela ne bis in idem - obdolžilni predlog - odločitev sodišča
Prekrškovni organ je ob ugotovitvi, da je bil stvarno nepristojen za izvedbo hitrega postopka, postopal pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.b člena ZP-1, ko je po uradni dolžnosti podal pristojnemu okrajnemu sodišču predlog za odpravo ali spremembo odločbe (plačilnega naloga); po odločitvi sodišča pa je pravilno in v skladu z določbo prvega odstavka 171.č člena ZP-1 vložil obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču. Zaradi pravilnega postopanja prekrškovnega organa in sodišča so tako neutemeljene in v nasprotju z določili ZP-1 pritožbene navedbe, da predlagatelj ne bi smel vložiti obdolžilnega predloga za navedeni prekršek, prav tako pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je bilo z izpodbijano sodbo prekršeno načelo ne bis in idem.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037751
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 46/5, 46/5-5. ZP-1 člen 57, 57/3, 57/4, 62a, 62a/1, 62a/1-5, 155, 155/2.
plačilni nalog - zakonski znaki prekrška - prekoračitev hitrosti v naselju - naselje - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Odsotnost izrecne navedbe naselja še ne pomeni, da plačilni nalog nima opredeljenega zakonskega znaka prekrška, če je v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja naselje kot zakonski znak dovolj določljivo opredeljeno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00037752
ZP-1 člen 35, 41, 136, 136/1, 136/1-5, 155, 155/1, 155/1-8, 186, 186/1. ZOZP člen 46. ZPrCP člen 34, 34/5, 37, 37/2, 37/5. ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZMV-1 člen 49, 49/7.
postopek o prekršku proti mladoletniku - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - neizvedba predlaganega dokaza - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izvajanja dokazov
Sodišče prve stopnje je postopalo skladno z določbo prvega odstavka 186. člena ZP-1 in je v izreku sklepa navedlo, kakšen vzgojni ukrep se mladoletniku izreče in glede katerega prekrška se postopek ustavi, v obrazložitvi sklepa pa je opisalo dejanja, ki predstavljajo zakonske znake prekrškov, za katere je mladoletniku izreklo vzgojni ukrep.
Če sodišče ne izvede ustrezno predlaganega dokaza, ima obramba pravico izvedeti razloge, zakaj izvedba dokaza ni pravno relevantna za razjasnitev zadeve.
absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega sojenja - pisni zagovor - ustno zaslišanje - neresnična izjava - ponudba - odgovorna oseba pravne osebe - direktor - zavestna malomarnost - razpolaganje z javnimi sredstvi - javno naročanje - odmera sankcije
Zagovor je osebni privilegij obdolženca, ki ga ta izkoristi ali pa tudi ne. Pomembno je, da mu sodišče poda možnost zagovora in to je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tudi storilo, ko je odgovorno osebo pozvalo na podajo pisnega zagovora, ki ga je obdolženi B. B. tudi sestavil, podpisal in sodišču predložil, medtem ko se je ustnemu zaslišanju odrekel.
Ker sta bila pisna zagovora določna in podrobna ter sta se v njih pravna oseba in odgovorna oseba opredelila do vseh dejstev in očitkov obdolžilnega predloga, tudi ni prišlo do bistvene kršitve iz drugega odstavka 155. člena ZP-1.
Prekršek po 5. točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3 stori pravna oseba, ki kot ponudnik v ponudbi predloži neresnično izjavo, zato je sodišče prve stopnje pravilno kot bistveno presojalo, ali je bila v ponudbi kot celoti (torej vključno z dopolnitvijo) predložena (ne)resnična izjava ter je z vidika resničnosti izjave ocenjevalo izjavo, ki je bila podana pred javnim odpiranjem ponudb z dne 19. 10. 2016 in dopolnitev izjave na poziv naročnika z dne 11. 11. 2016.
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe.
Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje pregona - absolutno zastaranje - splošni zastaralni rok
Zakonodajalec za prekršek po tretjem odstavku 109.a člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 109.a člena ZJN -2 ni izkoristil možnosti določitve daljšega zastaralnega roka, zato v konkretnem primeru velja splošno določilo o absolutnem zastaranju pregona, to je 4 leta od storitve prekrška.
Ker je storilec sodišču predložil zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila, iz katerega izhaja, da je začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil, bi moralo prvostopenjsko sodišče na podlagi šestega odstavka 202.d člena ZP-1 postopek odločanja prekiniti do predložitve zdravniškega spričevala, ki izkazuje storilčevo telesno in duševno zmožnost za vožnjo motornega vozila, vendar največ za eno leto od vročitve sklepa o prekinitvi postopka in ne le za tri mesece, saj datum prvega oziroma ponovnega zdravstvenega pregleda nima vpliva na zakonsko določeno dobo prekinitve postopka.
Okoliščine, ki jih pritožnik izpostavlja in sicer, da so policisti nekorektno opravljali kontrolo hitrosti v cestnem prometu, da mu je bilo svetovano, naj poravna kazen in se ne pritoži in da je hkrati bilo kontrolirano glede hitrosti še drugo vozilo, pa so okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zato take okoliščine v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso relevantne.
Obdolženka je predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja tako, kot ji nalaga zakon, sicer priložila tudi zdravniško spričevalo z dne 25. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je obdolženka telesno in duševno sicer zmožna za voznika motornih vozil in, da pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti predlaga njeno udeležbo v edukacijski delavnici. Zato ni dvoma, da je obdolženka prvi pogoj, ki je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, tudi izpolnila. Kot pritožba sama pravilno povzema, pa to ni edini pogoj, da se obdolžencu vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Za presojo, ali je takšen predlog utemeljen, mora sodišče skrbno pretehtati tudi vse okoliščine, ki se nanašajo na osebnost obdolženca, njegovo prejšnje življenje in vse druge okoliščine, ki pokažejo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni neizogibno potreben in nujen za varnost cestnega prometa.