nezakonita uporaba stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da toženka uporablja stanovanje nezakonito, saj z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, ki je bila sicer sklenjena za določen čas.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - bodoča terjatev - konkretne trditve
Tožeča stranka je vložila oblikovalno tožbo, s kakršno stranka ne zahteva, da bi se obstoječi pravni položaj ugotovil avtoritativno in dokončno, ampak zahteva le oblikovanje (oziroma v tem primeru prenehanje) razmerja, takšen zahtevek pa je mogoče zavarovati le z ureditveno začasno odredbo. Oblikovanje (oziroma prenehanje) namreč nastopi že s pravnomočnostjo sodbe in izvršba v tem primeru ni potrebna. Tožeča stranka z uveljavitvijo svojega zahtevka ne more doseči likvidacije tožene stranke. To, kdaj se začne postopek likvidacije ter kdo in kako ga izvede, ni predmet tožbe za prenehanje družbe. Namen ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe, temveč v začasni ureditvi spornega razmerja. Kot je že v ugovoru zoper začasno odredbo pravilno opozorila tožena stranka, pa mora biti tudi v takšnem primeru podana pravno vsebinska povezava med uveljavljanim (nedenarnim) zahtevkom in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je tožniku v odpovedi iz krivdnega razloga utemeljeno očitala, da je poslal elektronsko sporočilo izvršnemu direktorju za trgovanje in zamenjavo prodaje z neprimerno vsebino, s čemer je kršil 33. člen ZDR-1 in 6. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer bi lahko tožnik morebitne nepravilnosti sporočil toženi stranki ne pa zunanji tretji osebi, je tožnik očrnil ugled tožene stranke in je ali bi lahko škodil toženi stranki in direktorju in tudi drugim sodelavcem, s čemer je podana tudi kršitev 37. člena ZDR-1.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00022618
OZ člen 58, 190. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 62, 62/2.
teorija realizacije pogodbe - dogovor med zakoncema - pridobitev solastninske pravice - notarski zapis - ustni dogovor - odločitev o stroških postopka - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali določbi 47. in 48. člena ZN vedno in nujno izključujeta uporabo 58. člena Obligacijskega zakonika in pravilno zaključilo, da teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ), za primere ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa) pa ta izjema ne velja.
ZDSS-1 člen 24.. ZObr člen 97b, 97č.. KPJS člen 45.. ZDR-1 člen 148, 149.. ZDR člen 147, 148.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 8.
nadurno delo - nadure - delo preko polnega delovnega časa - razporejanje delovnega časa - slovenska vojska - kompenzacija - referenčno obdobje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da že s tem, da se število presežnih ur ugotavlja glede na fiksno določena polletna koledarska obdobja ter ob upoštevanju, da je tožnik za te ure v primeru, ko jih je po izteku referenčnega obdobja koristil kot proste ure, prejel 30-odstotni dodatek za delo preko polnega delovnega časa, zadoščeno pogojem iz 97.b člena ZObr oziroma sedmega odstavka 147. člena ZDR in sedmega odstavka 148. člena ZDR-1. Tožnikovo zavzemanje, da bi bilo mogoče kompenzirati zgolj ure znotraj istega polletnega referenčnega obdobja, ni utemeljeno, saj bi to pomenilo, da je za presežne ure iz referenčnega obdobja, ki ob njegovem zaključku postanejo nadure, edina dopustna odmena le plačilo 130 % osnove, ne pa tudi njihova kompenzacija ob plačilu 30‑odstotnega dodatka. Da je tudi slednja možnost ustrezna odmena delodajalca za plačilo nadurnega dela, izhaja iz dosedanje sodne prakse Vrhovnega sodišča in pritožbenega sodišča, in ni neskladno z mednarodnimi akti.
ZZK-1 člen 94, 94/2, 94/2-1, 94/3.. ZFPPIPP-UPB8 člen 47, 299, 299/4, 303, 303/1, 309, 309/3, 322, 322/2.
vpis lastninske pravice - posadna listina - stečaj zemljiškoknjižnega lastnika - zemljiškoknjižni vpis zoper stečajnega dolžnika - podlaga za vknjižbo lastninske pravice zoper stečajnega dolžnika
Neutemeljeno je pritožbeno naziranje, da prepoved po 1. točki drugega odstavka 94. člena ZZK-1 ne učinkuje na pravne posle stečajnega upravitelja, sklenjene v stečajnem postopku. V okviru stečajnega postopka (in proti stečajnemu dolžniku) so namreč dovoljeni zgolj vpisi, kjer je pridobitev stvarne pravice neodvisna od poslovne volje zemljiškoknjižnega lastnika (stečajnega dolžnika), torej vpisi, ki imajo podlago v ustrezni odločbi stečajnega ali drugega sodišča.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024769
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
strokovni pregled krvi - odklonitev strokovnega pregleda - odvzem urina - vožnja pod vplivom alkohola
Dokazna ocena teh izpovedi, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče je pokazala, da prvo sodišče utemeljeno ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, da je zgolj pogojno odklonil strokovni pregled, ko je zahteval sterilno iglo, kajti dokazni postopek je pokazal, da so policisti ravnali povsem v skladu z navodili, ko so s seboj na strokovni pregled prinesli sterilni material in je bil le-ta pred obdolžencem tudi odprt, kar sicer nalagajo standardi tega medicinskega postopka in zato ne drži pritožbena navedba, da je poslujoča zdravnica pri tem poslovala po navodilih in sugestiji policista D. M., temveč prav obratno, obdolžencu je bilo nedvomno pojasnjeno, da je material sterilen, odločitev v zvezi s tem pa je sprejela tudi poslujoča zdravnica, obdolžencu pa je nekajkrat bila dana možnost, da sproducira tako urin, kot tudi da pristane na odvzem krvi, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da ni bil policist D. M. tisti, ki je prekinil opravo strokovnega pregleda, temveč prav nasprotno, kot je pravilno zaključilo prvo sodišče, je bil obdolženec tisti, ki se je izmikal opravi strokovnega pregleda v zvezi z odvzemom telesnih tekočin kljub ustreznim pojasnilom in zagotovilom medicinske stroke, da je ves uporabljen medicinski material sterilen, nekajkrat pa mu je bila ponujena tudi možnost, da se z oddajo urina počaka.
odškodninska odgovornost sodnika za odločanje v postopku - odškodninska odgovornost države - načelo zakonitosti - nepristransko sojenje
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja sodnika, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
postopek osebnega stečaja - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Po oceni višjega sodišča ni sprejemljivo pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlagati tako, da predstavljajo oviro za odpust obveznosti le kazniva dejanja, ki so izrecno navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. Ustaljena sodna praksa namreč določbo 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med ta kazniva dejanja ne sodijo samo tista, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo.
prodaja solastnega dela nepremičnine - izselitev iz stanovanja - pravica do zasebne lastnine - omejitev pravice
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v stečajnem postopku.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča prve stopnje in tožbe ni dopolnil tako, da bi ta bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
postopek v sporu majhne vrednosti - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Da bi bilo določeno opustitev ali ravnanje toženke mogoče pravno presojati v smeri njene morebitne protipravnosti, bi morala biti najprej dovolj konkretizirana. Tožnik bi moral torej povedati, kaj konkretno je toženka storila narobe oziroma česa ni storila, pa bi morala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023120
OZ člen 82, 82/2, 83, 84, 378. ZPP člen 212, 286, 286/3, 337, 337/1, 347, 347/3, 347/3-1. ZFPPIPP člen 212, 214, 217.
pogodba o sofinanciranju - spodbujanje tujih neposrednih investicij - nepovratna sredstva - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenih strank - sporna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbe - spodbujanje novih delovnih mest - odprtje novih delovnih mest - javni razpis - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - prisilna poravnava
OZ razlikuje med spornimi in nejasnimi pogodbenimi določbami. Vsaka sporna pogodbena določba ni hkrati nejasna. Nejasna je šele, ko tudi ob upoštevanju zakonskih razlagalnih vodil ni mogoče priti do nedvoumnega odgovora o tem, kakšna je bila skupna pogodbena volja. Le tako določbo je ob predpostavkah iz 83. člena OZ treba razlagati v korist stranke, ki ni pripravila pogodbe, sicer pa upoštevati dopolnilno pravilo iz 84. člena OZ.
Pogodbi jasno določata, da se je toženka zavezala k ustvaritvi novih delovnih mest in da se med nova delovna mesta ne prištevajo zaposlitve, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe. Ni torej utemeljeno stališče v sodbi, da pogodba omogoča več razlag izraza "novo delovno mesto". Ker izraz ni nejasen, ni bilo podlage za uporabo 83. člena OZ.
Ker zaradi omejenega dostopa do dokazov pravdne stranke ni dopustno spraviti v dokazno stisko, je v takih položajih treba uporabiti procesne možnosti za olajšanje dokaznega bremena, kot so npr. posredno dokazovanje z dokazovanjem dejstev, ki istočasen obstoj spornega dejstva izključujejo, znižanje dokaznega standarda in dokazovanje z indici.
Materialnopravni preizkus pravilnosti odmerjene odškodnine je pokazal, da je odškodnina za telesne bolečine prenizka, da je tožnik upravičen do odškodnine za prestan strah, pravilno pa je odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - očitna pomota - vsebinski popravek
S popravnim sklepom se ne sme popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo odločbe. Vsekakor pa s popravnim sklepom ni dopustno vsebinsko posegati v odločitev sodišča.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - prostovoljno zdravljenje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - sprejem na zdravljenje s privolitvijo
Udeleženka je izjavila, da se z zadržanjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice strinja in izjavo tudi podpisala. Izvedenka psihiatrinja je udeleženko in njeno medicinsko dokumentacijo pregledala ter podala mnenje, da je udeleženka sposobna razumeti pomen takšne izjave in jo tudi podati. V posledici je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito izdalo sklep, da se postopek sprejema udeleženke na zdravljenje v psihiatrično bolnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ustavi.
duševno zdravje - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - ukrep pridržanja - poseg v pravico do osebne svobode - prostovoljno zdravljenje - psihotično dojemanje realnosti - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki je dovoljen le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/3, 287/5, 289, 289/3.
stroški izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - izvršitelj prevzemnik
Razumevanje razmerja med pravico upnika do izbire izvršitelja in zakonskim pooblastilom predsednika zbornice, da določi prevzemnika po izvršitelju, ki je nehal opravljati svoje delo, mora upoštevati namen postavitve (začasnega) prevzemnika v celotnem sistemu določitve izvršitelja v izvršilnem postopku. Z določitvijo prevzemnika po predsedniku zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika zbornice nima prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja. Enako kot je na upnikovo izbiro vezano sodišče, mora tudi zbornica upoštevati upnikovo voljo, ko začasno določa prevzemnega izvršitelja. Učinkovanje odločbe zbornice, nima močnejšega učinka od sklepa sodišča, tako tudi ne more pomeniti temelja za priznanje stroškov z njo določenega izvršitelja prevzemnika.