nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja
Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026263
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 209, 209/1.. ZKP člen 293, 293/3, 372, 372-3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - datum storitve kaznivega dejanja
Ker je za obdolžencu očitano kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do treh let, po 4. točki prvega odstavka 90. člena KZ-1 pa kazenski pregon ni več dovoljen, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da kazenski pregon še ni zastaral, saj bo zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 9. 6. 2019.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - kolizija pravic
Razlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi predlagateljici je v pritožničinem izvajanju psihičnega in fizičnega nasilja nad staršema. Zato ne gre za nesorazmeren poseg v pritožničine pravice, saj je treba dati v koliziji pravic prednost predlagateljičini pravici do nedotakljivosti človeškega življenja ter do osebnosti in dostojanstva.
nezgodno zavarovanje - zavarovalna pogodba - namerna povzročitev škode - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - status kmeta
Dnevno nadomestilo namreč pripada zavarovancu, če je bil zaradi nezgode prehodno nesposoben za opravljanje rednih delovnih nalog. Za uveljavljanje le-tega je potrebno predložiti dokazilo o začasni nezmožnosti za delo, delo na kmetiji po upokojitvi pa v redno delo ne sodi in zato tožeči stranki ne gre dnevno nadomestilo za čas od upokojitve dalje.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja - omejitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku v stečajnem postopku.
Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00022618
OZ člen 58, 190. ZN člen 47, 48. ZZZDR člen 62, 62/2.
teorija realizacije pogodbe - dogovor med zakoncema - pridobitev solastninske pravice - notarski zapis - ustni dogovor - odločitev o stroških postopka - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - bistveno povečanje vrednosti nepremičnin - neupravičena obogatitev
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali določbi 47. in 48. člena ZN vedno in nujno izključujeta uporabo 58. člena Obligacijskega zakonika in pravilno zaključilo, da teorija realizacije velja le za primer, ko se za obligacijske posle zahteva pisna oblika (58. člen OZ), za primere ko je bila kršena še strožja obličnost (oblika notarskega zapisa) pa ta izjema ne velja.
nezakonita uporaba stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da toženka uporablja stanovanje nezakonito, saj z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, ki je bila sicer sklenjena za določen čas.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - delni umik tožbenega zahtevka - pripoznava tožbenega zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov v primeru umika tožbenega zahtevka
S skrčitvijo tožbenega zahtevka, to je delnim umikom tožbe, je tožeča stranka uveljavljala izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika le glede nepremičnin ID znak -915/0 in ID znak -914/0, ne pa glede nepremičnine z ID znakom -890/3. Tožena stranka je tako z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka pripoznala lahko le obstoječi, to je s skrčitvijo zahtevka postavljen tožbeni zahtevek in tako ni pripoznala izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika glede nepremičnine ID znak -890/3, kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče.
V zvezi s pritožbenimi izvajanji o pravni naravi skrčitve tožbenega zahtevka velja dodati, da "skrčitev tožbenega zahtevka" procesno predstavlja delni umik tožbe po določbi 188. člena ZPP. Prvostopno sodišče bi v takem primeru na podlagi določbe tretjega odstavka 188. člena ZPP moralo izdati sklep o delni ustavitvi postopka, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Ker navedenega sklepa ni izdalo, je sicer storilo kršitev postopka, ki pa v obravnavani zadevi ni odločilno vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodbe in tako prvostopnemu sodišču ni očitati bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.
predlog za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - očitna pomota - vsebinski popravek
S popravnim sklepom se ne sme popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo odločbe. Vsekakor pa s popravnim sklepom ni dopustno vsebinsko posegati v odločitev sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023120
OZ člen 82, 82/2, 83, 84, 378. ZPP člen 212, 286, 286/3, 337, 337/1, 347, 347/3, 347/3-1. ZFPPIPP člen 212, 214, 217.
pogodba o sofinanciranju - spodbujanje tujih neposrednih investicij - nepovratna sredstva - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenih strank - sporna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbe - spodbujanje novih delovnih mest - odprtje novih delovnih mest - javni razpis - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - prisilna poravnava
OZ razlikuje med spornimi in nejasnimi pogodbenimi določbami. Vsaka sporna pogodbena določba ni hkrati nejasna. Nejasna je šele, ko tudi ob upoštevanju zakonskih razlagalnih vodil ni mogoče priti do nedvoumnega odgovora o tem, kakšna je bila skupna pogodbena volja. Le tako določbo je ob predpostavkah iz 83. člena OZ treba razlagati v korist stranke, ki ni pripravila pogodbe, sicer pa upoštevati dopolnilno pravilo iz 84. člena OZ.
Pogodbi jasno določata, da se je toženka zavezala k ustvaritvi novih delovnih mest in da se med nova delovna mesta ne prištevajo zaposlitve, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe. Ni torej utemeljeno stališče v sodbi, da pogodba omogoča več razlag izraza "novo delovno mesto". Ker izraz ni nejasen, ni bilo podlage za uporabo 83. člena OZ.
Ker zaradi omejenega dostopa do dokazov pravdne stranke ni dopustno spraviti v dokazno stisko, je v takih položajih treba uporabiti procesne možnosti za olajšanje dokaznega bremena, kot so npr. posredno dokazovanje z dokazovanjem dejstev, ki istočasen obstoj spornega dejstva izključujejo, znižanje dokaznega standarda in dokazovanje z indici.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča prve stopnje in tožbe ni dopolnil tako, da bi ta bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
postopek v sporu majhne vrednosti - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Da bi bilo določeno opustitev ali ravnanje toženke mogoče pravno presojati v smeri njene morebitne protipravnosti, bi morala biti najprej dovolj konkretizirana. Tožnik bi moral torej povedati, kaj konkretno je toženka storila narobe oziroma česa ni storila, pa bi morala.
Materialnopravni preizkus pravilnosti odmerjene odškodnine je pokazal, da je odškodnina za telesne bolečine prenizka, da je tožnik upravičen do odškodnine za prestan strah, pravilno pa je odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/3, 287/5, 289, 289/3.
stroški izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - izvršitelj prevzemnik
Razumevanje razmerja med pravico upnika do izbire izvršitelja in zakonskim pooblastilom predsednika zbornice, da določi prevzemnika po izvršitelju, ki je nehal opravljati svoje delo, mora upoštevati namen postavitve (začasnega) prevzemnika v celotnem sistemu določitve izvršitelja v izvršilnem postopku. Z določitvijo prevzemnika po predsedniku zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika zbornice nima prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja. Enako kot je na upnikovo izbiro vezano sodišče, mora tudi zbornica upoštevati upnikovo voljo, ko začasno določa prevzemnega izvršitelja. Učinkovanje odločbe zbornice, nima močnejšega učinka od sklepa sodišča, tako tudi ne more pomeniti temelja za priznanje stroškov z njo določenega izvršitelja prevzemnika.
duševno zdravje - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - ukrep pridržanja - poseg v pravico do osebne svobode - prostovoljno zdravljenje - psihotično dojemanje realnosti - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki je dovoljen le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - prostovoljno zdravljenje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - sprejem na zdravljenje s privolitvijo
Udeleženka je izjavila, da se z zadržanjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice strinja in izjavo tudi podpisala. Izvedenka psihiatrinja je udeleženko in njeno medicinsko dokumentacijo pregledala ter podala mnenje, da je udeleženka sposobna razumeti pomen takšne izjave in jo tudi podati. V posledici je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito izdalo sklep, da se postopek sprejema udeleženke na zdravljenje v psihiatrično bolnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ustavi.