Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo.
ZZK-1 člen 33, 33/3, 37, 38, 146, 146/2.. ZN-UPB3 člen 35, 35/1, 38a.
sestava zemljiškoknjižnega predloga - notarska listina - notarska listina iz več pol
Predlagatelj ob sestavi zemljiškoknjižnega predloga notarske listine, ki obsega v fizični obliki več pol, vseh pol ni prešil z jamstvenikom, torej ni postopal, kot mu nalaga 35. člen ZN.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026263
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 209, 209/1.. ZKP člen 293, 293/3, 372, 372-3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona - poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja - datum storitve kaznivega dejanja
Ker je za obdolžencu očitano kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do treh let, po 4. točki prvega odstavka 90. člena KZ-1 pa kazenski pregon ni več dovoljen, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja za katerega se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da kazenski pregon še ni zastaral, saj bo zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 9. 6. 2019.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja
Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - trpinčenje na delovnem mestu
Tožena stranka je tožniku v odpovedi iz krivdnega razloga utemeljeno očitala, da je poslal elektronsko sporočilo izvršnemu direktorju za trgovanje in zamenjavo prodaje z neprimerno vsebino, s čemer je kršil 33. člen ZDR-1 in 6. člen pogodbe o zaposlitvi, pri čemer bi lahko tožnik morebitne nepravilnosti sporočil toženi stranki ne pa zunanji tretji osebi, je tožnik očrnil ugled tožene stranke in je ali bi lahko škodil toženi stranki in direktorju in tudi drugim sodelavcem, s čemer je podana tudi kršitev 37. člena ZDR-1.
ZS člen 1, 53.a, 53.a/4, 53.a/5, 54, 54/1, 54/2, 54/4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. Sodni red člen 205. URS člen 23. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
izločitev sodnika - nepristranskost - pristojnosti strokovnega sodelavca - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - zaslišanje prič v preiskavi - pravica do sodnega varstva - procesno vodstvo
Z odločitvijo predsednice sodišča, da je strokovna sodelavka v konkretnem primeru posamezna procesna dejanja izvedla v okviru pristojnosti, ki ji jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer 54. člen ZS, soglaša tudi pritožbeno sodišče. Odsotnost izrecnih pooblastil še v ZKP (kot lex specialis v smislu kdo lahko opravlja preiskavo in posamezna preiskovalna dejanja in komu jih preiskovalni sodnik lahko prepusti) ne pomeni izvedbe nezakonitega postopka, torej postopka, ki ne bi bil v skladu z veljavno zakonodajo, kot to trdi pritožnik. To pooblastilo strokovnim sodelavcem, da (med drugim) izven glavne obravnave opravljajo posamezna procesna dejanja, podeljuje ZS, katerega določbe veljajo za vsa sodišča v Republiki Sloveniji, razen za ustavno sodišče (drugi odstavek 1. člena ZS), kar pomeni veljavnost pooblastila strokovnim sodelavcem za sodišča vseh vrst in stopenj. V konkretni zadevi je strokovna sodelavka zaslišala priče, pri čemer je navedeno procesno dejanje, ki ga določa 176. člen ZKP, skladno s pooblastili iz 54. člena ZS2 in v zvezi z določbo 205. člena Sodnega reda (v nadaljevanju SR) opravila izključno v okviru pristojnosti in po odredbi preiskovalnega sodnika. V konkretni zadevi tako ne gre za odločanja oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik in katera ne bi imela pooblastila v slovenski zakonodaji.
nova odmera preživnine - spremenjene potrebe upravičenca - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
- da je bila preživnina določena leta 2003, ko je bila tožnica stara 1 leto, danes pa ima 16 let,
- da so se spremenile okoliščine na strani tožnice že zaradi poteka časa in odraščanja tožnice,
- da znašajo potrebe tožnice 508,00 EUR mesečno,
- da ima mati 780,00 EUR plače,
- da je oče po poklicu elektrikar - elektrotehnik, dela v Avstriji sezonsko in v času sezone zasluži 1.900,00 EUR mesečno, da je star 41 let in očitno za delo sposoben, sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je dolžan poiskati še druge možnosti za zaslužek (v času ko sezonskega dela ni),
je preživnina določena na 250,00 EUR mesečno odmerjena nekoliko prenizko.
krivda - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - varnost na smučišču
V danem primeru ni podana krivda (protipravno ravnanje) toženke za obravnavani škodni dogodek in da ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami toženke in vtoževano (ne)premoženjsko škodo.
prirejena prometna nesreča - trditveno in dokazno breme
Tožnik je v postopku moral dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na navajan način ter da je v njem nastala vsa zatrjevana škoda, pa tudi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in nastalo škodo, medtem, ko je bilo dokazno breme o insceniranosti prometne nesreče na toženki.
ZPP člen 347, 347/2.. ZDR-1 člen 6, 109, 109/1, -110, 110/1, 110/1-1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - spoštovanje navodil zdravnika - hujša kršitev delovne obveznosti - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - diskriminacija - bolniški stalež
Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena, še zlasti če delavec sam z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzroči odsotnost prepovedi oziroma odobritve . S tem v zvezi je sodna praksa jasna, in sicer da velja splošno pravilo, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja).
Materialnopravni preizkus pravilnosti odmerjene odškodnine je pokazal, da je odškodnina za telesne bolečine prenizka, da je tožnik upravičen do odškodnine za prestan strah, pravilno pa je odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
postopek v sporu majhne vrednosti - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Da bi bilo določeno opustitev ali ravnanje toženke mogoče pravno presojati v smeri njene morebitne protipravnosti, bi morala biti najprej dovolj konkretizirana. Tožnik bi moral torej povedati, kaj konkretno je toženka storila narobe oziroma česa ni storila, pa bi morala.
predlog za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - očitna pomota - vsebinski popravek
S popravnim sklepom se ne sme popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo odločbe. Vsekakor pa s popravnim sklepom ni dopustno vsebinsko posegati v odločitev sodišča.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča prve stopnje in tožbe ni dopolnil tako, da bi ta bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023120
OZ člen 82, 82/2, 83, 84, 378. ZPP člen 212, 286, 286/3, 337, 337/1, 347, 347/3, 347/3-1. ZFPPIPP člen 212, 214, 217.
pogodba o sofinanciranju - spodbujanje tujih neposrednih investicij - nepovratna sredstva - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenih strank - sporna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbe - spodbujanje novih delovnih mest - odprtje novih delovnih mest - javni razpis - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - prisilna poravnava
OZ razlikuje med spornimi in nejasnimi pogodbenimi določbami. Vsaka sporna pogodbena določba ni hkrati nejasna. Nejasna je šele, ko tudi ob upoštevanju zakonskih razlagalnih vodil ni mogoče priti do nedvoumnega odgovora o tem, kakšna je bila skupna pogodbena volja. Le tako določbo je ob predpostavkah iz 83. člena OZ treba razlagati v korist stranke, ki ni pripravila pogodbe, sicer pa upoštevati dopolnilno pravilo iz 84. člena OZ.
Pogodbi jasno določata, da se je toženka zavezala k ustvaritvi novih delovnih mest in da se med nova delovna mesta ne prištevajo zaposlitve, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe. Ni torej utemeljeno stališče v sodbi, da pogodba omogoča več razlag izraza "novo delovno mesto". Ker izraz ni nejasen, ni bilo podlage za uporabo 83. člena OZ.
Ker zaradi omejenega dostopa do dokazov pravdne stranke ni dopustno spraviti v dokazno stisko, je v takih položajih treba uporabiti procesne možnosti za olajšanje dokaznega bremena, kot so npr. posredno dokazovanje z dokazovanjem dejstev, ki istočasen obstoj spornega dejstva izključujejo, znižanje dokaznega standarda in dokazovanje z indici.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/3, 287/5, 289, 289/3.
stroški izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - izvršitelj prevzemnik
Razumevanje razmerja med pravico upnika do izbire izvršitelja in zakonskim pooblastilom predsednika zbornice, da določi prevzemnika po izvršitelju, ki je nehal opravljati svoje delo, mora upoštevati namen postavitve (začasnega) prevzemnika v celotnem sistemu določitve izvršitelja v izvršilnem postopku. Z določitvijo prevzemnika po predsedniku zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika zbornice nima prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja. Enako kot je na upnikovo izbiro vezano sodišče, mora tudi zbornica upoštevati upnikovo voljo, ko začasno določa prevzemnega izvršitelja. Učinkovanje odločbe zbornice, nima močnejšega učinka od sklepa sodišča, tako tudi ne more pomeniti temelja za priznanje stroškov z njo določenega izvršitelja prevzemnika.
duševno zdravje - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - ukrep pridržanja - poseg v pravico do osebne svobode - prostovoljno zdravljenje - psihotično dojemanje realnosti - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki je dovoljen le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - prostovoljno zdravljenje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - sprejem na zdravljenje s privolitvijo
Udeleženka je izjavila, da se z zadržanjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice strinja in izjavo tudi podpisala. Izvedenka psihiatrinja je udeleženko in njeno medicinsko dokumentacijo pregledala ter podala mnenje, da je udeleženka sposobna razumeti pomen takšne izjave in jo tudi podati. V posledici je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito izdalo sklep, da se postopek sprejema udeleženke na zdravljenje v psihiatrično bolnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ustavi.