postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja - omejitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva
Lastninska pravica stečajnega dolžnika, natančneje rečeno upravičenje uporabljati stvar, se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja. Ta cilj je pravica upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku v stečajnem postopku.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - psihično nasilje - fizično nasilje - kolizija pravic
Razlog za prepustitev stanovanja v skupni uporabi predlagateljici je v pritožničinem izvajanju psihičnega in fizičnega nasilja nad staršema. Zato ne gre za nesorazmeren poseg v pritožničine pravice, saj je treba dati v koliziji pravic prednost predlagateljičini pravici do nedotakljivosti človeškega življenja ter do osebnosti in dostojanstva.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024769
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
strokovni pregled krvi - odklonitev strokovnega pregleda - odvzem urina - vožnja pod vplivom alkohola
Dokazna ocena teh izpovedi, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče je pokazala, da prvo sodišče utemeljeno ni sledilo obdolženčevemu zagovoru, da je zgolj pogojno odklonil strokovni pregled, ko je zahteval sterilno iglo, kajti dokazni postopek je pokazal, da so policisti ravnali povsem v skladu z navodili, ko so s seboj na strokovni pregled prinesli sterilni material in je bil le-ta pred obdolžencem tudi odprt, kar sicer nalagajo standardi tega medicinskega postopka in zato ne drži pritožbena navedba, da je poslujoča zdravnica pri tem poslovala po navodilih in sugestiji policista D. M., temveč prav obratno, obdolžencu je bilo nedvomno pojasnjeno, da je material sterilen, odločitev v zvezi s tem pa je sprejela tudi poslujoča zdravnica, obdolžencu pa je nekajkrat bila dana možnost, da sproducira tako urin, kot tudi da pristane na odvzem krvi, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da ni bil policist D. M. tisti, ki je prekinil opravo strokovnega pregleda, temveč prav nasprotno, kot je pravilno zaključilo prvo sodišče, je bil obdolženec tisti, ki se je izmikal opravi strokovnega pregleda v zvezi z odvzemom telesnih tekočin kljub ustreznim pojasnilom in zagotovilom medicinske stroke, da je ves uporabljen medicinski material sterilen, nekajkrat pa mu je bila ponujena tudi možnost, da se z oddajo urina počaka.
odškodninska odgovornost sodnika za odločanje v postopku - odškodninska odgovornost države - načelo zakonitosti - nepristransko sojenje
Vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja sodnika, temveč o sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
nova odmera preživnine - spremenjene potrebe upravičenca - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca
Glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje:
- da je bila preživnina določena leta 2003, ko je bila tožnica stara 1 leto, danes pa ima 16 let,
- da so se spremenile okoliščine na strani tožnice že zaradi poteka časa in odraščanja tožnice,
- da znašajo potrebe tožnice 508,00 EUR mesečno,
- da ima mati 780,00 EUR plače,
- da je oče po poklicu elektrikar - elektrotehnik, dela v Avstriji sezonsko in v času sezone zasluži 1.900,00 EUR mesečno, da je star 41 let in očitno za delo sposoben, sodišče prve stopnje pa je zaključilo, da je dolžan poiskati še druge možnosti za zaslužek (v času ko sezonskega dela ni),
je preživnina določena na 250,00 EUR mesečno odmerjena nekoliko prenizko.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni rabi - prepoved približevanja
Glede na ugotovljeno nasilje v družini in ugotovitev, da bi skupno življenje nasprotnega udeleženca s predlagateljico predstavljalo visoko stopnjo tveganja za ponovitev ali celo uresničitev njegovih groženj, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugodilo predlogu za ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi predlagateljici, v povezavi z ukrepom prepovedi približevanja predlagateljici ter prepovedi vstopa, zadrževanja in približevanja stanovanju, navezovanju stikov s predlagateljico ter prepovedi objave njenih osebnih podatkov.
Višje sodišče se zato strinja s pritožbenimi navedbami pooblaščenke, da je sodišče prve stopnje določbo prvega odstavka 133. člena ZKP uporabilo v nasprotju z njenim namenom. Dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, se namreč po mnenju višjega sodišča nanaša na dvom v zvezi z izvršitvijo kazenske sankcije v primerih, ko nastopijo zakonske ovire (npr. zastaranje ali pomilostitev), nepravilnosti glede vštetja pripora ali prej prestane kazni zapora, vštetju hišnega pripora, glede plačane denarne kazni za prekršek, pa tudi, če nastane dvom glede izvršitve pravnomočne kazni, ki je bila ob istem času spremenjena z izredno omilitvijo kazni in pomilostitvijo.
Ker je upravitelj umaknil predlog za izdajo soglasja k plačilu stroškov, je sodišče prve stopnje o tem izdalo ugotovitveni sklep. Ker nima (več) upraviteljevega predloga za izdajo soglasja, sodišče o njem (zaenkrat) pač ne bo (ponovno) odločalo. Enak rezultat bi bil dosežen tudi, če sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa sploh ne bi izdalo. Z izdajo izpodbijanega sklepa se pritožnikov položaj ni v ničemer spremenil, zato ni jasno, kakšen cilj zasleduje s pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00027147
ZFPPIPP člen 380.. ZNP člen 37.. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2, 339/2-11.. ZVEtL člen 16, 16/8.. ZVEtL-1 člen 6.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - sposobnost biti pravdna stranka - prenehanje udeleženca zaradi stečaja - skrbnik za poseben primer - neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka - stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pri tem spregledalo, da je skladno z dikcijo zgoraj citiranih členov postavitev skrbnika za poseben primer predvidena zgolj v slučaju prenehanja pravne (enako tudi fizične) osebe kot udeleženca postopka na način, ki bi privedel do pravnega nasledstva. Skladno z določbo 80. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporabi na podlagi 37. člena ZNP, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka oziroma udeleženec, lahko pravdna stranka oziroma udeleženec postopka. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa vsebuje posebne določbe (380. člen ZFPPIPP), po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem, to je premoženjem, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, pa se je našlo po tem, ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, izvede stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023120
OZ člen 82, 82/2, 83, 84, 378. ZPP člen 212, 286, 286/3, 337, 337/1, 347, 347/3, 347/3-1. ZFPPIPP člen 212, 214, 217.
pogodba o sofinanciranju - spodbujanje tujih neposrednih investicij - nepovratna sredstva - razlaga pogodb - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenih strank - sporna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - pogodbena obveznost - izpolnitev pogodbe - spodbujanje novih delovnih mest - odprtje novih delovnih mest - javni razpis - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - prisilna poravnava
OZ razlikuje med spornimi in nejasnimi pogodbenimi določbami. Vsaka sporna pogodbena določba ni hkrati nejasna. Nejasna je šele, ko tudi ob upoštevanju zakonskih razlagalnih vodil ni mogoče priti do nedvoumnega odgovora o tem, kakšna je bila skupna pogodbena volja. Le tako določbo je ob predpostavkah iz 83. člena OZ treba razlagati v korist stranke, ki ni pripravila pogodbe, sicer pa upoštevati dopolnilno pravilo iz 84. člena OZ.
Pogodbi jasno določata, da se je toženka zavezala k ustvaritvi novih delovnih mest in da se med nova delovna mesta ne prištevajo zaposlitve, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe. Ni torej utemeljeno stališče v sodbi, da pogodba omogoča več razlag izraza "novo delovno mesto". Ker izraz ni nejasen, ni bilo podlage za uporabo 83. člena OZ.
Ker zaradi omejenega dostopa do dokazov pravdne stranke ni dopustno spraviti v dokazno stisko, je v takih položajih treba uporabiti procesne možnosti za olajšanje dokaznega bremena, kot so npr. posredno dokazovanje z dokazovanjem dejstev, ki istočasen obstoj spornega dejstva izključujejo, znižanje dokaznega standarda in dokazovanje z indici.
postopek v sporu majhne vrednosti - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Da bi bilo določeno opustitev ali ravnanje toženke mogoče pravno presojati v smeri njene morebitne protipravnosti, bi morala biti najprej dovolj konkretizirana. Tožnik bi moral torej povedati, kaj konkretno je toženka storila narobe oziroma česa ni storila, pa bi morala.
nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - pravne posledice nedopolnitve - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni ravnal v skladu s pozivom sodišča prve stopnje in tožbe ni dopolnil tako, da bi ta bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Materialnopravni preizkus pravilnosti odmerjene odškodnine je pokazal, da je odškodnina za telesne bolečine prenizka, da je tožnik upravičen do odškodnine za prestan strah, pravilno pa je odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
predlog za izdajo popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - očitna pomota - vsebinski popravek
S popravnim sklepom se ne sme popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo odločbe. Vsekakor pa s popravnim sklepom ni dopustno vsebinsko posegati v odločitev sodišča.
duševno zdravje - zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - ukrep pridržanja - poseg v pravico do osebne svobode - prostovoljno zdravljenje - psihotično dojemanje realnosti - ogroženost življenja - ogroženost zdravja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep, ki je dovoljen le v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - prostovoljno zdravljenje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - sprejem na zdravljenje s privolitvijo
Udeleženka je izjavila, da se z zadržanjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice strinja in izjavo tudi podpisala. Izvedenka psihiatrinja je udeleženko in njeno medicinsko dokumentacijo pregledala ter podala mnenje, da je udeleženka sposobna razumeti pomen takšne izjave in jo tudi podati. V posledici je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito izdalo sklep, da se postopek sprejema udeleženke na zdravljenje v psihiatrično bolnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, ustavi.
ZIZ člen 44a, 44a/3, 287, 287/3, 287/5, 289, 289/3.
stroški izvršitelja - določitev izvršitelja s strani zbornice izvršiteljev slovenije - izvršitelj prevzemnik
Razumevanje razmerja med pravico upnika do izbire izvršitelja in zakonskim pooblastilom predsednika zbornice, da določi prevzemnika po izvršitelju, ki je nehal opravljati svoje delo, mora upoštevati namen postavitve (začasnega) prevzemnika v celotnem sistemu določitve izvršitelja v izvršilnem postopku. Z določitvijo prevzemnika po predsedniku zbornice se sicer zasleduje kontinuirano opravljanje izvršbe, vendar ima navedena določitev vedno začasen in subsidiaren pomen. Odločitev predsednika zbornice nima prednosti pred upnikovo pravico do izbire izvršitelja. Enako kot je na upnikovo izbiro vezano sodišče, mora tudi zbornica upoštevati upnikovo voljo, ko začasno določa prevzemnega izvršitelja. Učinkovanje odločbe zbornice, nima močnejšega učinka od sklepa sodišča, tako tudi ne more pomeniti temelja za priznanje stroškov z njo določenega izvršitelja prevzemnika.