sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - konec postopka zunaj glavne obravnave
ZPP v prvem odstavku 316. člena konec glavne obravnave določa kot skrajni časovni trenutek, do katerega lahko tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je to določbo povzelo v obrazložitvi sodbe, s tem pa ni navedlo, da je v zadevi opravilo glavno obravnavo.
Prva toženka bi morala dostop do tako spolzke površine v zdravilišču gostom terapevtske kolonije preprečiti, kar kljub pritožbenemu sprenevedanju prve toženke ne bi bil prav nič zapleten ukrep.
Ravnanje prve toženke, ki izjemno drseče površine v zdravilišču ni zavarovala, ni bilo v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zaradi česar je odškodninsko odgovorna.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, pritožnici ne pojasnita in tega tudi nista storili v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tem, da gre nekdo (očitno po pomoti ali zaradi pomanjkanja informacij) v restavracijo v hotelu, ko ta ne deluje, ni ničesar neskrbnega.
OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2. ZASP člen 81.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - tarifa zavoda - avtorsko nadomestilo
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ni nesklepčna.
Nadgradnjo stališča (Vrhovnega sodišča) o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabljiva licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA ostal nespremenjen).
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023025
ZIZ člen 272. SPZ člen 100. ZZZDR člen 51. ZN člen 47.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - skupno premoženje - bivša zakonca - skupna lastnina zakoncev - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - ureditev razmerja med skupnimi lastniki
Sporni objekt spada v skupno premoženje pravdnih strank in je predmet delitve v dveh pravdnih postopkih. Gre za premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja njune zakonske zveze, zato sta postala njegova skupna lastnika na podlagi zakonske določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR. Zgolj dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana njuna solastnina, kar je pogosta praksa ob nakupu nepremičnin, ob odsotnosti trditev, da je prišlo do delitve skupnega premoženja z obličnostjo, kot je terja 47. člen Zakona o notariatu, samo po sebi z zadostno verjetnostjo ne potrjuje, da bi bil zakonski premoženjski režim spremenjen.
Po določilu 100. člena SPZ imata solastnik in skupni lastnik pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Medsebojno petitorno zaščito imajo torej samo solastniki, ki vedno proti vsem lahko varujejo svoj delež na stvari, medtem ko tovrstne medsebojne zaščite skupni lastniki nimajo. Lastninski deleži skupnih lastnikov namreč niso določeni, zato ne morejo uveljavljati lastninske zaščite pred transformacijo skupne lastnine v solastnino.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-8, 341, 341/2, 341/3, 341/3-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja v stečajnem postopku - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - javna dražba - razpis javne dražbe - objava javne dražbe - objava na portalu AJPES - izklicna cena - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožnik nima prav, ko navaja, da bi morala upraviteljica dražbo oglaševati v mednarodnih glasilih. Ta navedba je tudi pavšalna, saj ne navede, v katerih glasilih in na kakšen način. Ne glede na to je upraviteljica javnost preko portala Ajpes seznanila z razpisom pete javne dražbe in s tem zadostila pogojem iz 8. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika
Čeprav tožniku niso dokazane vse v izredni odpovedi očitane kršitve (kar velja za očitke v zvezi z odsotnostjo z doma zaradi nakupov ter očitek, da je brez odobritve zdravnika odpotoval iz kraja bivanja), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da opisana ravnanja tožnika, to je delo okrog hiše), pomenijo nespoštovanje navodil zdravnika v smislu določbe 8. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je dokazan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tej določbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023309
ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 394, 394/1. KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2, 191, 191/1.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - protispisnost - kršitev pravice do obrambe - izvedenec psihiatrične stroke - soprispevek oškodovanca - pristranskost sodišča
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo, da opis dejanja v prvi alineji točke I izreka izpodbijane sodbe ni v zadostni meri konkretiziran, zaradi česar je v tem delu podana kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje kršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje.
Iz prve alineje točke I izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec po konfliktu, ki sta ga z oškodovanko imela med vožnjo, od oškodovanke zahteval, da gre iz avta, ko pa je izstopila, je sam odpeljal dalje. Takšen opis dejanja, ko konkretnega izvršitvenega ravnanja ni mogoče subsumirati pod katero izmed obravnavanih alternativnih oblik obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, po oceni pritožbenega sodišča ne predstavlja kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno neurejen primer - promet z nepremičninami - stavba z več posameznimi deli - družbena lastnina - razpolaganje s premoženjem - razpolaganje občine z nepremičninami - volja - dodeljevanje stanovanj - stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu - oblikovanje etažne lastnine - sklenitev pogodbe - predmet odkupa - vrednost solastnega deleža - solastnina etažnih lastnikov - spor o velikosti solastniškega deleža
Etažna lastnina je lahko nasta(ja)la še pred uveljavitvijo SPZ (ki je takšno obliko lastnine predvidel oziroma določil pogoje za njen nastanek), pri čemer je bila dejansko vzpostavljena, ne pa tudi pravno urejena.
Za presojo, ali je bila v posameznem primeru vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali (pa) ohranjena solastnina, je pomembna okoliščina, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izven-knjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
V času, ko je celotna enotna parcela vključno z obema predmetnima (na njej stoječima) stavbama Ulica 1 in Ulica 2 (v posledici podržavljenja) postala družbena lastnina in prešla v upravljanje ter uporabo toženkine pravne prednice, je (lahko) slednja izključno sama razpolagala z vsemi stanovanji in poslovnimi prostori (v obeh stavbah). To razpolaganje se je kazalo v njenem dodeljevanju stanovanjskih pravic (in pobiranju stanarin) oziroma dajanju poslovnih prostorov v najem (sklepanju najemnih pogodb in pobiranju najemnin), posledica česar je bilo oblikovanje dejanske etažne lastnine v 80-ih letih prejšnjega stoletja.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialno pravno utemeljujejo zahtevek in tudi o vseh ugovorih toženca, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. V postopku odločanja o temelju spada pri odškodninski tožbi odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske obveznosti: nedopustno škodno dejstvo, vzročna zveza, odškodninska odgovornost, ni pa treba z gotovostjo ugotavljati obstoja škode. V konkretni zadevi tožeča stranka kot oškodovanec vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki jo je utrpela v obliki izgubljenega dobička skladno z določbo prvega odstavka 168. člena OZ.
Tožeča stranka je na dan prometne nesreče imela registrirano opravljanje gradbene dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik skladno z določbo šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Po drugem odstavku 3. člena ZGD-1 je pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Tožeča stranka vtožuje izgubljeni dobiček. Tožena stranka je tožena kot odgovornostna zavarovalnica, ker je povzročiteljica prometne nesreče imela pri njej sklenjeno zavarovalno pogodbo po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Po določbi 20. člena ZOZP lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. V obravnavani zadevi je bistven odgovor na vprašanje ali je povzročiteljica prometne nesreče lahko pričakovala, da je v prometni nesreči poškodovan samostojni podjetnik in da je zato lahko pričakovala, da mu bo nastala škoda kot izgubljeni dobiček. Povzročitelj prometne nesreče vtoževane škode ne more pričakovati, ker ni objektivno predvidljivo niti dejstvo, da je neposredni oškodovanec samostojni podjetnik niti ni posledično objektivno predvidljiva posledica škodnega dogodka v obliki izgubljenega dobička. Škoda, ki je nastala tožeči stranki v obliki izgubljenega dobička ni škoda, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem zavarovanke tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022846
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - neustavnost zakonske določbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba - parkirišče - javna površina - javna cesta - javno dobro - atrij kot sestavni del stanovanja - posebni skupni del - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - načelo akcesornosti
Sodišče prve stopnje je skladno s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ter ob pomoči izvedencev (urbanistične in geodetske stroke) ustrezno razmejilo sporna parkirišča od javne ceste, ki je v lasti pritožnice. Kot je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu, je imel pojem javne površine, ki je bil uporabljen v takratnih prostorskih aktih in v pogodbi o oddaji mestnega zemljišča z dne 10. 11. 1965, v času načrtovanja in ureditve teh površin drugačen pomen kot danes. Pritožnica ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar, ne le predlagateljev oziroma etažnih lastnikov. Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, bi namreč lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravica do nujnega deleža - preužitkarska pogodba - ničnost pogodbe - neodplačno razpolaganje s premoženjem - darilo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo s sklenitvijo pogodbe o preužitku poseženo v pravico dediča do nujnega deleža. Po dedičevih trditvah je omenjena pogodba nična, podrejeno pa navaja, da predstavlja zapustnikovo neodplačno razpolaganje oziroma darilo eni od dedinj. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je treba šteti pravico dediča M. M. za manj verjetno in da mora on prevzeti vlogo tožnika v bodoči pravdi.
Dedič M. M. je tisti, ki ima interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njene neodplačne narave v delu, ki se nanaša na zapustnika, saj bo le v tem primeru lahko dedoval določen del premoženja, ki je predmet pogodbe in na njem je dokazno breme dejstev, ki utemeljujejo zaključek, da je pogodba o preužitku nična oziroma, da predstavlja darilo.
določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - pravnomočna sodba - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - upniško dolžniško razmerje - poplačilo terjatve
V obravnavani zadevi zahteva upnica enega od zakoncev (toženca) določitev deležev na nepremičninah, ki sodijo v skupno premoženje. Določba 57. člena ZZZDR omogoča upniku posameznega zakonca uskladitev zemljiškoknjižnega stanja nepremičnin z resničnim in s tem uspešno poplačilo terjatve z izvršbo na dolžnikovem deležu na skupnem premoženju. V skladu s pravno teorijo in s sodno prakso je stališče sodišča prve stopnje, da je položaj upnika, ki razpolaga s pravnomočno sodbo (iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR), enak položaju upnika, ki razpolaga s seznamom izvršilnih naslovov. Tožba zaradi določitve deleža dolžnika na skupnem premoženju po prvem odstavku 57. člena ZZZDR, tako ni pogojena s pravnomočno sodbo, temveč je vezana na obstoj pravnomočne odločitve o obstoju dolžniško – upniškega razmerja, ki v konkretnem primeru izhaja iz seznama izvršilnih naslovov.
ZZZDR člen 105, 105a, 106, 129, 129a, 130. ZPP člen 412, 412/2, 419, 419/1, 421, 421/5.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - varstvo koristi otroka - način plačevanja preživnine - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Zato pritožbeno zavzemanje predlagatelja za znižanje njegove preživninske obveznosti, kar je samo v njegovem interesu in ne tudi v interesu otrok, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga.
ZPP člen 248, 248/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2002) člen 2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 2.
izvedenec - izdelava izvida in mnenja - kaznovanje izvedenca - denarna kazen - prekoračitev roka - opustitev izdelave izvedenskega mnenja v roku
Ker se izvedenec na dopise sodišča prve stopnje z dne 5.10.2018, z dne 23.10.2018 ter z dne 10.1.2019 ni odzval in ni prosil za podaljšanje roka, se v pritožbi ne more več uspešno sklicevati na spremenjene okoliščine glede ustreznih in zadostnih virov za izdelavo izvedenskega mnenja. Te okoliščine bi lahko bile tehten razlog za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja, ni pa jih mogoče upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa
začetek stečajnega postopka - pravna oseba v stečaju - pritožba družbenika - domneva insolventnosti - načelo kontradiktornosti
Pritožnik je podal navedbe glede solventnosti dolžnika in priložil oziroma predlagal dokaze za to svojo trditev. V takšnem primeru mora sodišče prve stopnje ponovno presojati domnevo insolventnosti stečajnega dolžnika.
vmesna sodba - objektivna odškodninska odgovornost - odgovornost države - nevarna stvar - strelno orožje - okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja - služenje vojaškega roka - zaščitni čepki - prekomeren hrup - krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - sokrivda - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - posledica - duševna bolezen - shizofrenija - teorija o adekvatni vzročnosti - vzročnost za obseg škode
Uporaba strelnega orožja je uporaba nevarne stvari, ki pomeni večjo nevarnost za okvaro sluha. Tožena stranka je skušala povečano nevarnost zmanjšati tako, da je predpisala in omogočila uporabo zaščitnih čepkov za ušesa. Vendar s takim ravnanjem ni vplivala na spremembo lastnosti za okvaro sluha nevarne puške. Puška je še vedno ostala v pravnem pomenu nevarna stvar.
Tudi ob dejstvu, da bi imel tožnik čepek v ušesu, bi lahko nastala tožnikova škoda, zato ni vzročne zveze med ravnanjem tožnika, ko ni ustavil streljanja in izvedel predpisanega protokola in nastalo posledico.
Skladno z uporabo teorije o adekvatni vzročnosti je sodišče ugotavljalo vzročnost za obseg konkretne škode. Na podlagi ugotovitev obeh izvedencev je pravilno sklepalo, da se brez tožnikove poškodbe pri tožniku ne bi razvila duševna bolezen. To je sklepalo na podlagi stanja tožnika pred poškodbo. Če bi se izkazalo, da je bil pred poškodbo tožnik duševno bolan, ali pa je imel takšne duševne težave, iz katerih bi se lahko razvila ta duševna bolezen, bi bilo moč pritrditi pritožbi, da je tožnikova bolezen posledica, ki je nenavadna in preveč oddaljena glede na poškodbo. Ob ugotovitvah, da tožnik ni bil duševno bolan in se tudi ni zdravil zaradi kakšnih duševnih težav, iz katerih se lahko razvije shizofrenija, pa pritožbi ni mogoče pritrditi.
Pravdni stranki sta že v pogodbi dogovorili plačilo odškodnine za primer toženčevega predčasnega odstopa od pogodbe. Dogovorili pa sta tudi način obračuna le-te in njeno višino (glej 4. člen pogodbe). Pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik do odškodnine ni upravičen je zato zgrešeno.
neupravičena uporaba - plačilo uporabnine - solastnik - uporaba stvari v solastnini - okoriščenje in prikrajšanje - višina koristi
Če solastnik nepremičnino brezplačno uporablja sam, pa takšna uporaba ni posledica izjavnovoljnega ravnanja ostalih solastnikov, posega v njihova lastninskopravna upravičenja na nepremičnini. Če mu pri tem nastane korist, jo je dolžan ostalim solastnikom povrniti. Prikrajšani solastnik mora za utemeljenost svojega zahtevka za povrnitev koristi oziroma plačilo uporabnine dokazati: a) da je solastnik nepremičnine, b) da jo drugi solastnik brezplačno uporablja sam ali souporablja v obsegu, ki presega njegov idealni del, da gre torej za „uporabo tuje stvari“ in je zato okoriščen in c) da za brezplačno uporabo oziroma okoriščenje nima pravnega temelja. Solastnik, ki nepremičnino uporablja, pa se bo lahko razbremenil svoje obveznosti plačila uporabnine, če bo zatrjeval in dokazal: a) da je dobroverni posestnik celotne nepremičnine (drugi odstavek 95. člena SPZ), ali b) da ima s solastnikom sklenjen dogovor, na podlagi katerega lahko brezplačno uporablja celotno nepremičnino, ali c) da je solastnik z dovoljenjem do preklica (prekarij) privolil v svoje prikrajšanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022746
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 13, 13/2, 1019, 1019/3. ZPotK-1 člen 2, 2-9, 2-10, 15, 15/2, 15/3.
pogodba o odobritvi limita - solidarno poroštvo - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - grajanje procesnih kršitev - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - stečajni postopek nad dolžnikom - zapadlosti terjatve zoper dolžnika - odstop od pogodbe - gospodarska pogodba - potrošniški kredit
Toženec je pogodbo o odobritvi limita podpisal kot zakoniti zastopnik limitojemalca in kot solidarni porok. Vsekakor je imel možnost, da se seznani z vsebino pogodbe oziroma s svojo vlogo v pogodbenem razmerju. Če se ni, gre za neskrbnost, ki lahko bremeni le njega.
S tem, ko sta bila opozorjena na zapadlost terjatve zoper glavnega dolžnika, sta bila toženca kot solidarna poroka ustrezno seznanjena z upravičenjem tožnice, da zoper njiju zahteva izpolnitev iste obveznosti. Bistvo solidarnega poroštva je namreč v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev zapadle obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka.