varstvo služnosti - nujna pot - ustanovitev nujne poti - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - vznemirjanje služnostne pravice - preprečevanje izvrševanja služnosti - služnost hoje in vožnje
Ko je nujna pot določena, se lastnik služečega zemljišča ne more upirati izvrševanju hoje in voženj v določenem obsegu. Dejstvo, da bo za vožnje potrebno še zgraditi škarpo ali kako drugače pot utrditi, ne opravičuje lastnika služečega zemljišča, da brani lastniku gospodujočega zemljišča in njegovim pooblaščencem, da pot uporabljajo.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00023040
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.
Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
prenos poslovnega deleža v d.o.o. - omejitev razpolaganja - insolvenčni postopek
Omejitev razpolaganja s premoženjem kot izjemo je potrebno po splošnem razlagalnem pravilu vedno ozko tolmačiti. Zato jo lahko določi samo jasen zakon, ne razlaga v sodni praksi. 151.a člen ZFPPIPP določa zgolj omejitev pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, po katerem družbeniki izgubijo določena upravljavska upravičenja. Vendar to ne pomeni, da so izgubili vsa korporacijskopravna upravičenja iz poslovnega deleža, zlasti pravice do sorazmernega dela preostale likvidacijske ali stečajne mase po prenehanju družbe. Prav tako ne pomeni, da nimajo več poslovnih deležev v pravem pomenu besede. Premoženjsko pravico do sorazmernega dela preostale mase družbeniki ohranijo do izbrisa družbe. Ali bo v primeru stečaja ostala stečajna masa, ki bi pripadala družbenikom ali ne, v tej fazi ni mogoče prejudicirati. Upoštevati je potrebno z novelo ZGD-1I spremenjeni prvi odstavek 482. člena ZGD-1, da se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register. Zato, če želi nek subjekt pridobiti poslovni delež v družbi v insolvenčnem postopku, mu sodni register tega ne more preprečiti.
začetek teka zastaralnega roka - kondikcijski zahtevek - ničnost pogodbe - kredit v CHF - sprememba pogodbe - ignorantia iuris nocet
Za nastanek kondikcijskega zahtevka in s tem pričetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko so stranki znane ali bi ji ob skrbnem ravnanju lahko bile znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022746
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 13, 13/2, 1019, 1019/3. ZPotK-1 člen 2, 2-9, 2-10, 15, 15/2, 15/3.
pogodba o odobritvi limita - solidarno poroštvo - pravica do izjave - dokaz z zaslišanjem strank - grajanje procesnih kršitev - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev - stečajni postopek nad dolžnikom - zapadlosti terjatve zoper dolžnika - odstop od pogodbe - gospodarska pogodba - potrošniški kredit
Toženec je pogodbo o odobritvi limita podpisal kot zakoniti zastopnik limitojemalca in kot solidarni porok. Vsekakor je imel možnost, da se seznani z vsebino pogodbe oziroma s svojo vlogo v pogodbenem razmerju. Če se ni, gre za neskrbnost, ki lahko bremeni le njega.
S tem, ko sta bila opozorjena na zapadlost terjatve zoper glavnega dolžnika, sta bila toženca kot solidarna poroka ustrezno seznanjena z upravičenjem tožnice, da zoper njiju zahteva izpolnitev iste obveznosti. Bistvo solidarnega poroštva je namreč v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev zapadle obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka.
FINANČNO POSLOVANJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023007
ZTVP-1 člen 139, 168. ZTFI člen 213, 240, 241, 241/1. OZ člen 6, 86, 190.
pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji - pogodba o bančnem depozitu - ugotovitveni zahtevek - ničnost pogodbe - podrejeni tožbeni zahtevek - dajatveni denarni zahtevek - neupravičena obogatitev - pogodbena odškodninska odgovornost - navidezna kumulacija zahtevkov - izročitev pogodbe - prevod listin v slovenski jezik - dokazna ocena vseh dokazov - ocena verodostojnosti priče - vrnitev plačanega zneska - protipravnost ravnanja - sklepčnost trditev - tveganje - padec cene delnic - naložbena politika - varovanje interesov naročnika - kršitev dolžnostnega ravnanja - skrbno ravnanje - dolžna skrbnost
Glede na povzeto ureditev v ZTVP-1 in ZTFI ter upoštevaje dejstvo, da vlagatelj prevzema določeno tveganje padca vrednosti delnic, kar je vgrajeno v samo pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi morala tožnica za to, da bi bile njene trditve glede očitane kršitve pogodbenih obveznosti sklepčne, najprej konkretno opredeliti dogovorjeno naložbeno politiko, nato pa navesti, v čem in kdaj konkretno je toženka kršila svojo dolžnost ravnati skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka zaradi varstva vrednosti tožničinega portfelja vrednostnih papirjev.
ZZZDR člen 105, 105a, 106, 129, 129a, 130. ZPP člen 412, 412/2, 419, 419/1, 421, 421/5.
sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki - varstvo koristi otroka - način plačevanja preživnine - plačilo obratovalnih stroškov za stanovanje - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Vsebinska obravnava sporazuma staršev pred sodiščem je usmerjena zgolj v ugotavljanje koristi otrok. Zato pritožbeno zavzemanje predlagatelja za znižanje njegove preživninske obveznosti, kar je samo v njegovem interesu in ne tudi v interesu otrok, ne predstavlja upoštevnega pritožbenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00022978
ZD člen 132, 132/1, 142, 142/1. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3, 6/4, 128, 128/2, 134, 134/1.
nepravilna sestava sodišča - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pristojnosti strokovnega sodelavca - odgovornost izplačevalca osebnih prejemkov - odgovornost dedičev za dolgove - smrt stranke med postopkom - pravica do sodelovanja v postopku
Postopek po 134. členu v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ je poseben postopek pridobitve izvršilnega naslova in sočasne dovolitve izvršbe v zvezi z odgovornostjo izplačevalca pokojnine za pravilno realizacijo sklepa o izvršbi, ki je po svojem pomenu soroden postopku uveljavljanja odškodninske odgovornosti v pravdnem postopku. Naveden postopek zahteva vsebinsko odločanje, ki je lahko glede na zahtevnost in pomen zaupano le sodniku. Strokovni sodelavec v uradniškem nazivu višji pravosodni svetovalec nima zakonskega pooblastila, da odloča o navedenem predlogu upnika.
Presoja izvršilnega sodišča, ali je podana odgovornost izplačevalca pokojnine po prvem odstavku 134. člena v zvezi z drugim odstavkom 128. člena ZIZ, ne zajema presoje pravilne odmere pokojnine in letnega dodatka v skladu z upravnimi predpisi. Izvršilno sodišče v situaciji, ko ima umrli dolžnik pooblaščenca, ne prekine postopka, ampak nadaljuje s postopkom izvršbe zoper dediče kot dolžnike na podedovano premoženje, na katerega je bila izvršba že dovoljena, vendar jih mora zaradi zagotovitve učinkovite pravice do sodelovanja v postopku (prvi odstavek 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 22. člen Ustave RS)pozvati, da tudi formalno vstopijo v postopek. Izvršilno sodišče lahko samo poizve, kdo so dolžnikovi dediči.
predložitev verodostojne listine v pravdi - dokazna ocena - pisnost pogodbe - predlaganje novih dokazov po prvem naroku za glavno obravnavo - zavlačevanje postopka
Dokazne novote so dopustne, če izvedba novega dokaza ne zavleče reševanja spora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024044
ZOPNI člen 4, 5, 5/1, 34, 34/1, 57, 57/1. ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek pridobitve premoženja - razveljavitev zakonske določbe - odvzem nadomestnega premoženja - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - povračilo stroškov postopka
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI/11. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI/11, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI/11, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI/11, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
OZ člen 40, 40/1, 40/2, 569, 569/1. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - nagibi za sklenitev pogodbe - kavza pogodbe - brezobrestno posojilo - neodplačna pogodba - verska skupnost - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Pri brezobrestnem posojilu, torej pogodbi neodplačne narave, je skladno s sodno prakso pravno relevantnen tudi nagib. Ta sicer ni kavza pogodbe že sam po sebi, pač pa takrat, ko je nasprotni stranki takšen nagib znan in dejansko z njim soglaša.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prekluzivni rok - izpolnjevanje pogodbe - neznosnost skupnega bivanja - dejansko stanje - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predmetne pogodbe ni mogoče razvezati, in sicer ne iz razloga neznosnosti skupnega življenja, kot tudi ne iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti po drugem oziroma tretjem odstavku 561. člena OZ (razvezna razloga sta enaka tudi pri pogodbi o preužitku po 568. členu OZ). Glede prvega je zaključilo, da zatrjevane neznosne razmere med tožnico in tožencem same po sebi niso razvezni razlog, stranki pa ne prebivata skupaj oziroma skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno. Takšno stališče je najti tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil zdravnika
Čeprav tožniku niso dokazane vse v izredni odpovedi očitane kršitve (kar velja za očitke v zvezi z odsotnostjo z doma zaradi nakupov ter očitek, da je brez odobritve zdravnika odpotoval iz kraja bivanja), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da opisana ravnanja tožnika, to je delo okrog hiše), pomenijo nespoštovanje navodil zdravnika v smislu določbe 8. točke prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je dokazan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tej določbi.
ZFPPIPP člen 224, 331, 389, 389/1, 410, 410/1, 410/2.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - odpust obveznosti - stečajna masa - premoženje, ki spada v stečajno maso
V stečajno maso ne spada več le premoženje iz prvega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki ga dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP). Iz navedenega sledi, da spada premoženje, ki je predmet izpodbijanega sklepa o prodaji, v stečajno maso, torej bo unovčeno v stečajnem postopku za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov, in to ne glede na izid postopka odpusta obveznosti. Dolžnica se temu ne more izogniti.
dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno neurejen primer - promet z nepremičninami - stavba z več posameznimi deli - družbena lastnina - razpolaganje s premoženjem - razpolaganje občine z nepremičninami - volja - dodeljevanje stanovanj - stanovanje, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu - oblikovanje etažne lastnine - sklenitev pogodbe - predmet odkupa - vrednost solastnega deleža - solastnina etažnih lastnikov - spor o velikosti solastniškega deleža
Etažna lastnina je lahko nasta(ja)la še pred uveljavitvijo SPZ (ki je takšno obliko lastnine predvidel oziroma določil pogoje za njen nastanek), pri čemer je bila dejansko vzpostavljena, ne pa tudi pravno urejena.
Za presojo, ali je bila v posameznem primeru vzpostavljena dejanska etažna lastnina ali (pa) ohranjena solastnina, je pomembna okoliščina, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe in ali se je to zgodilo po volji vseh (vknjiženih ali izven-knjižnih) lastnikov nepremičnine, na kateri stavba stoji.
V času, ko je celotna enotna parcela vključno z obema predmetnima (na njej stoječima) stavbama Ulica 1 in Ulica 2 (v posledici podržavljenja) postala družbena lastnina in prešla v upravljanje ter uporabo toženkine pravne prednice, je (lahko) slednja izključno sama razpolagala z vsemi stanovanji in poslovnimi prostori (v obeh stavbah). To razpolaganje se je kazalo v njenem dodeljevanju stanovanjskih pravic (in pobiranju stanarin) oziroma dajanju poslovnih prostorov v najem (sklepanju najemnih pogodb in pobiranju najemnin), posledica česar je bilo oblikovanje dejanske etažne lastnine v 80-ih letih prejšnjega stoletja.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/3. SPZ člen 137, 137/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
postopek preizkusa terjatev - zavarovana terjatev - ločitvena pravica - plomba - napotitev na pravdo
Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-8, 341, 341/2, 341/3, 341/3-1.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja v stečajnem postopku - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - javna dražba - razpis javne dražbe - objava javne dražbe - objava na portalu AJPES - izklicna cena - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožnik nima prav, ko navaja, da bi morala upraviteljica dražbo oglaševati v mednarodnih glasilih. Ta navedba je tudi pavšalna, saj ne navede, v katerih glasilih in na kakšen način. Ne glede na to je upraviteljica javnost preko portala Ajpes seznanila z razpisom pete javne dražbe in s tem zadostila pogojem iz 8. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
Prva toženka bi morala dostop do tako spolzke površine v zdravilišču gostom terapevtske kolonije preprečiti, kar kljub pritožbenemu sprenevedanju prve toženke ne bi bil prav nič zapleten ukrep.
Ravnanje prve toženke, ki izjemno drseče površine v zdravilišču ni zavarovala, ni bilo v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zaradi česar je odškodninsko odgovorna.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, pritožnici ne pojasnita in tega tudi nista storili v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tem, da gre nekdo (očitno po pomoti ali zaradi pomanjkanja informacij) v restavracijo v hotelu, ko ta ne deluje, ni ničesar neskrbnega.
pogodba - vrnitev darila - soglasje volj za sklenitev pogodbe - zastopanje stranke - upravičenost za zastopanje
Za razsojo ni relevantno, ali je skrbnik pri sklenitvi Dogovora o vrnitvi posojila prekoračil z odločbo CSD dana mu upravičenja za zastopanje tožnice. Tožeča stranka se na prekoračitev upravičenja za zastopanje ne sklicuje, toženka pa se na neupravičeno zastopanje in prekoračitev pooblastil za zastopanje ne more uspešno sklicevati (72. in 73. člen OZ).