CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00024044
ZOPNI člen 4, 5, 5/1, 34, 34/1, 57, 57/1. ZPP člen 325, 325/1, 326, 326/4.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - čas storitve kaznivega dejanja - trenutek pridobitve premoženja - razveljavitev zakonske določbe - odvzem nadomestnega premoženja - predlog za dopolnitev sodbe - dopolnitev sodbe - povračilo stroškov postopka
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o odvzemu premoženja oprlo (tudi) na kasneje razveljavljeno določbo prvega odstavka 57. člena ZOPNI/11. Glede na to, da so bila kazniva dejanja izvršena pred uveljavitvijo ZOPNI/11, določba prvega odstavka 57. člena zakona pa razveljavljena, po tem zakonu ni (več) nobene pravne podlage za odvzem premoženja prvemu tožencu in z njim povezanim osebam.
Do premika premoženja v premoženjsko pravno sfero prvega toženca je prišlo, še preden je 29. 11. 2011 začel veljati ZOPNI/11, nakar je svojo obliko le spreminjalo. Da spremenjeno premoženje deli usodo premoženja iz katerega izvira, izhaja tudi iz opredelitve pojavnih oblik premoženja v drugem delu 1. točke 4. člena ZOPNI/11, po kateri premoženje niso le stvari in pravice, ki iz njega neposredno izvirajo, ampak tudi premoženje, ki iz njega neposredno ali posredno izhaja, premoženje, v katero je spremenjeno, in premoženje, s katerim je pomešano.
Tožeči stranki (novi) drugi odstavek 34. člena ZOPNI omogoča privilegirano spremembo tožbe, tako da zahteva odvzem premoženja, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora ali plačilo tej vrednosti ustrezajočega zneska. A le v primeru, ko zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni več mogoč, ne pa tudi v primeru, ko okoliščine, ki onemogočajo odvzem premoženja nezakonitega izvora, nastanejo pred vložitvijo tožbe, tako kot v tej zadevi.
začasna odredba v družinskih sporih - določitev višine preživnine za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - stanovanjski kredit - porazdelitev preživninskega bremena
Tudi pri določitvi začasne preživnine je treba upoštevati toženčeve boljše materialne in pridobitne zmožnosti ter tožničino večjo obremenjenost z varstvom in vzgojo otrok.
neprerekana dejstva - priznana dejstva - pasivnost tožene stranke - prekluzija - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - dejanska podlaga tožbe - trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitki glede opustitve pojasnilne dolžnosti tožnice in posledične ničnosti pogodbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote in so kot taki neupoštevni. Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (286. člen ZPP). Toženec je bil seznanjen s trditvami tožnice, prerekal pa ni nobene. Neprerekana dejstva je sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Toženec je imel možnost podati trditve o obliki pogodbe, o izpolnitvi pojasnilne dolžnosti in vsem ostalem, kar sedaj navaja v pritožbi, pa tega ni storil in sodišču tudi ni podal razloga, zakaj tega ne bi mogel zatrjevati pravočasno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00023118
OZ člen 179, 299, 299/2. ZPP člen 158, 158/1.
odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - stroški zastopanja - že plačana odškodnina - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - stroški postopka - delni umik tožbe - vrednost spora
Tožeča stranka v navedbah ni substancirala obrestnega dela tožbenega zahtevka, zato ji je mogoče zakonske zamudne obresti priznati šele od vložitve tožbe dalje do plačila (v skladu z določbo drugega odstavka 299. člena OZ).
Sodišče mora po delnem umiku tožbe za pravdna dejanja strank po tem trenutku upoštevati nižjo vrednost spora.
Prva toženka bi morala dostop do tako spolzke površine v zdravilišču gostom terapevtske kolonije preprečiti, kar kljub pritožbenemu sprenevedanju prve toženke ne bi bil prav nič zapleten ukrep.
Ravnanje prve toženke, ki izjemno drseče površine v zdravilišču ni zavarovala, ni bilo v skladu z zahtevano skrbnostjo dobrega strokovnjaka, zaradi česar je odškodninsko odgovorna.
Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oziroma škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odškodninsko odgovorne osebe. Takšno ravnanje mora imeti znake neskrbnega ravnanja. V čem naj bi bilo tožničino ravnanje neskrbno oziroma premalo skrbno, pritožnici ne pojasnita in tega tudi nista storili v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tem, da gre nekdo (očitno po pomoti ali zaradi pomanjkanja informacij) v restavracijo v hotelu, ko ta ne deluje, ni ničesar neskrbnega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022846
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - neustavnost zakonske določbe - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - redna raba - parkirišče - javna površina - javna cesta - javno dobro - atrij kot sestavni del stanovanja - posebni skupni del - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - načelo akcesornosti
Sodišče prve stopnje je skladno s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ter ob pomoči izvedencev (urbanistične in geodetske stroke) ustrezno razmejilo sporna parkirišča od javne ceste, ki je v lasti pritožnice. Kot je pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu, je imel pojem javne površine, ki je bil uporabljen v takratnih prostorskih aktih in v pogodbi o oddaji mestnega zemljišča z dne 10. 11. 1965, v času načrtovanja in ureditve teh površin drugačen pomen kot danes. Pritožnica ni dokazala, da bi šlo po namenu in dejanski uporabi za javno površino, namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar, ne le predlagateljev oziroma etažnih lastnikov. Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, bi namreč lahko bil utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003.
Pri izdaji vmesne sodbe mora sodišče odločiti o vseh vprašanjih, ki materialno pravno utemeljujejo zahtevek in tudi o vseh ugovorih toženca, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. V postopku odločanja o temelju spada pri odškodninski tožbi odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske obveznosti: nedopustno škodno dejstvo, vzročna zveza, odškodninska odgovornost, ni pa treba z gotovostjo ugotavljati obstoja škode. V konkretni zadevi tožeča stranka kot oškodovanec vtožuje povrnitev premoženjske škode, ki jo je utrpela v obliki izgubljenega dobička skladno z določbo prvega odstavka 168. člena OZ.
Tožeča stranka je na dan prometne nesreče imela registrirano opravljanje gradbene dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik skladno z določbo šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Po drugem odstavku 3. člena ZGD-1 je pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
Tožeča stranka vtožuje izgubljeni dobiček. Tožena stranka je tožena kot odgovornostna zavarovalnica, ker je povzročiteljica prometne nesreče imela pri njej sklenjeno zavarovalno pogodbo po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Po določbi 20. člena ZOZP lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice. V obravnavani zadevi je bistven odgovor na vprašanje ali je povzročiteljica prometne nesreče lahko pričakovala, da je v prometni nesreči poškodovan samostojni podjetnik in da je zato lahko pričakovala, da mu bo nastala škoda kot izgubljeni dobiček. Povzročitelj prometne nesreče vtoževane škode ne more pričakovati, ker ni objektivno predvidljivo niti dejstvo, da je neposredni oškodovanec samostojni podjetnik niti ni posledično objektivno predvidljiva posledica škodnega dogodka v obliki izgubljenega dobička. Škoda, ki je nastala tožeči stranki v obliki izgubljenega dobička ni škoda, ki je v pravno relevantni vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem zavarovanke tožene stranke.
pogodba - vrnitev darila - soglasje volj za sklenitev pogodbe - zastopanje stranke - upravičenost za zastopanje
Za razsojo ni relevantno, ali je skrbnik pri sklenitvi Dogovora o vrnitvi posojila prekoračil z odločbo CSD dana mu upravičenja za zastopanje tožnice. Tožeča stranka se na prekoračitev upravičenja za zastopanje ne sklicuje, toženka pa se na neupravičeno zastopanje in prekoračitev pooblastil za zastopanje ne more uspešno sklicevati (72. in 73. člen OZ).
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00023040
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.
Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
Senat zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, katere dokazne predloge bo izvedlo. Razlog, zakaj ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo oz. je dokazne predloge (zaslišanje strank) zavrnilo, je navedlo v izpodbijani sodbi, in sicer da je vsa odločilna dejstva ugotovilo na podlagi navedb in listin. S tem je svojo odločitev utemeljilo.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravica do nujnega deleža - preužitkarska pogodba - ničnost pogodbe - neodplačno razpolaganje s premoženjem - darilo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo s sklenitvijo pogodbe o preužitku poseženo v pravico dediča do nujnega deleža. Po dedičevih trditvah je omenjena pogodba nična, podrejeno pa navaja, da predstavlja zapustnikovo neodplačno razpolaganje oziroma darilo eni od dedinj. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je treba šteti pravico dediča M. M. za manj verjetno in da mora on prevzeti vlogo tožnika v bodoči pravdi.
Dedič M. M. je tisti, ki ima interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njene neodplačne narave v delu, ki se nanaša na zapustnika, saj bo le v tem primeru lahko dedoval določen del premoženja, ki je predmet pogodbe in na njem je dokazno breme dejstev, ki utemeljujejo zaključek, da je pogodba o preužitku nična oziroma, da predstavlja darilo.
ZFPPIPP člen 302, 302/2, 303, 303/3, 305, 305/1, 305/2, 308, 308/1, 308/3. SPZ člen 137, 137/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
postopek preizkusa terjatev - zavarovana terjatev - ločitvena pravica - plomba - napotitev na pravdo
Kadar je prerekana zavarovana terjatev, je odločitev o napotitvi na pravdo odvisna od tega, ali gre za ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK - USTAVNO PRAVO
VSL00024258
Uredba Komisije (ES) št. 501/2008 z dne 5. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah člen 26, 27. Uredba Sveta (EGS) št. 4045/89 z dne 21. decembra 1989 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, s strani držav članic in o razveljavitvi Direktive 77/435/EGS člen 11. Uredba Sveta (ES) št. 485/2008 z dne 26. maja 2008 o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (Kodificirana različica) člen 1, 1/1, 3, 3/1. Uredba o izvajanju uredbe (ES) o pregledu transakcij, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, s strani držav članic (2011) člen 4. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDavP-2 člen 141, 141/1. ZDDV-1 člen 82. ZUP člen 135, 135/4, 260, 263. ZKme-1 člen 17, 42, 45, 56, 56/2. URS člen 14, 14/1, 22. ZUNEO člen 4, 4/3. OZ člen 191.
pogodba o sofinanciranju - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - sodna ali upravna pristojnost - civilnopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti - pogodbena ureditev razmerja - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - načelo razumnega pričakovanja - grajanje procesnih kršitev - upoštevanje napotkov višjega sodišča - upravna pogodba - izredno pravno sredstvo - inšpekcijski nadzor - dokaz iz drugega postopka - načelo proste presoje dokazov - pavšalne pritožbene navedbe
V konkretnem primeru gre za civilno-pravni spor, za odločanje o katerem je pristojno sodišče splošne pristojnosti. Temelj zahtevka namreč predstavljajo tožničine trditve o toženkini dolžnosti povrnitve neupravičeno pridobljenih sredstev (in plačilu kazni), kot je bilo to predvideno v pogodbi o sofinanciranju v povezavi s 26. in 27. členom Uredbe Komisije (ES) št. 501/2008. Okoliščine, da v predmetni zadevi v vlogi tožnika nastopa država, da obstaja (predhodno izdana) upravna odločba oziroma odločbe, kot tudi vprašanje urejenosti upravnih pogodb v našem pravnem redu, ne vplivajo na dejstvo, da sta pravdni stranki vprašanje neupravičeno prejetih sredstev sami pogodbeno uredili in s tem začrtali tudi (civilno-pravni) način uveljavitve njihovega vračila.
Okoliščina, da dokaz izvira iz drugega pravnega postopka, ni ovira za njegovo upoštevanje; je pa tako kot za katerikoli drug dokaz, predlagan v civilnem postopku, predpostavka ta, da je bil pridobljen na zakonit (dopusten) način.
podjemna pogodba - končni rezultat - dejansko stanje - dejansko opravljeno delo - predmet obveznosti podjemnika - izdelava projektne dokumentacije - pridobitev gradbenega dovoljenja - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve
Predmet (vsebina) podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi opravil (končni) posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak (šele) končni rezultat, ki se ga je zavezal doseči, torej opravljeno delo (opravljen posel).
Tožnica je sicer izdelala geodetski načrt, vodilno mapo, načrt arhitekture in načrt gradbenih konstrukcij pred odstopom toženca od podjemne pogodbe, vendar pa se je za toženca zavezala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ni pridobila.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024735
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Toženka pripadnikom na mednarodnih misijah ne more odrekati pravice do tedenskega počitka.
ZST-1 člen 18. ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 365, 365-2. ZST-1 tarifna številka 5122.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - postopek na prvi stopnji - enkratno plačilo sodne takse - pritožbeni postopek - sodna taksa za pritožbo - upoštevanje že plačane sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe
ZST-1 sicer določa načelo enkratnega plačila takse za postopek na posamezni stopnji, vendar to ne velja za nov pritožbeni postopek pred sodiščem druge stopnje. V tem primeru se za vsako novo pravno sredstvo odmeri nova sodna taksa. Za novi postopek na višji stopnji zakon upoštevanja že plačane takse za predhodni postopek ne določa, zato je za vsak postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje treba plačati polno takso.
ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4, 188.
sodna nepristojnost - zavrženje tožbe - pogodba o sofinanciranju - nepovratna sredstva v kmetijstvu - pravna podlaga za izplačilo - upravna odločba - kršitev pogodbene obveznosti - pravica do sodnega varstva - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi
V pogodbi o sofinanciranju, ki jo podpišeta kmet in Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ni opredeljeno vprašanje izplačila nepovratnih sredstev tako, da bi bilo lahko o obveznosti tožene stranke odločeno na podlagi pogodbe v pravdnem postopku. Zato se mora tožeča stranka (kmet) poslužiti upravnega postopka.
Če prvostopenjsko sodišče tožbe ne bi vročalo toženi stranki, stroški odgovora na tožbo res ne bi nastali. Vendar je tožnik vložil tožbo na nepristojno sodišče in s tem povzročil nastanek stroškov, zato je prav, da jih po načelu uspeha v pravdi tudi krije.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024196
OZ člen 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nedopustno ravnanje - rop - roparski napad
Delo, kot ga je opravljala tožnica pri toženi stranki, to je sodelovanje s strankami, odnašanje pošiljk na pošto in med drugim tudi občasno polaganje gotovine na TRR tožene stranke, ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
V obravnavanem primeru zatrjevana škoda ni nastala kot posledica nedopustnega ravnanja tožene stranke, temveč izključno zaradi nepričakovanega ravnanja tretje osebe (roparja), za katerega tožena stranka ne odgovarja. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru navedlo, da je napad oboroženega roparja dejansko "zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek".
OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2. ZASP člen 81.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - tarifa zavoda - avtorsko nadomestilo
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ni nesklepčna.
Nadgradnjo stališča (Vrhovnega sodišča) o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabljiva licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA ostal nespremenjen).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022862
SPZ člen 65, 65/2, 100. SZ-1 člen 3, 23. ZPP člen 333, 333/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3.
varstvo lastninske pravice - varstvo skupne lastnine - varstvo solastnine - skupna lastnina - solastnina - nedoločeni deleži - domneva enakih deležev - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - varstvo na celi stvari - sklepčnost tožbe - nesklepčnost tožbe - rok za pritožbo - prehodna določba
Ker so tožniki trdili, da sporne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče k več stavbam, bi morali s tožbo zahtevati ugotovitev skupne lastnine in ne zgolj ugotovitev lastnine. To, da v zahtevku tožniki niso opredelili deležev, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom v zahtevku navedenih stavb, namreč še ne pomeni, da so zahtevali ugotovitev skupne lastnine. Tudi pri solastnini namreč ni nujno, da so solastniški deleži določeni - če niso, se domneva, da so enaki (glej drugi odstavek 65. člena SPZ). Ker tožniki zahtevka kljub ugovorom toženke v teku postopka niso popravili, je zaključek sodišča, da je tožba nesklepčna, pravilen.
Tožba je nesklepčna tudi zato, ker tožniki pri postavitvi zahtevka niso upoštevali določila 100. člena SPZ. Ta jim, ob upoštevanju ponujenih trditev, sicer daje pravico do tožbe za varstvo skupne lastnine, pri čemer tudi ni nujno, da so bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani zajeti s tožbo vsi skupni lastniki, vendar pa tako varstvo lahko zahtevajo le na celi stvari in le v korist vseh skupnih lastnikov.