OZ člen 193, 198, 346, 364, 364/1, 364/2, 369, 369/2. ZASP člen 81.
avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja zaradi pripoznave dolga - tarifa zavoda - avtorsko nadomestilo
Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del, ni nesklepčna.
Nadgradnjo stališča (Vrhovnega sodišča) o zapolnitvi pravne praznine s pomočjo nadomestila 0,198 EUR na naročnika mesečno, predstavlja stališče, oblikovano v sodni praksi pritožbenega sodišča, da se primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih, določi tako, da se od zneska 0,198 EUR odšteje primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v RA programih. To stališče ima podlago v ugotovitvi, da je v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih uporabljiva licenčna analogija (pravno praznino je mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene), saj se v primeru RA programov stanje na področju kolektivnega upravljanja ni spremenilo (v RA programih se ne prenašajo avdiovizualna dela, zato je obseg pravic, s katerimi je upravljal tožnik, kljub ustanovitvi Zavoda AIPA ostal nespremenjen).
OZ člen 347, 347/1, 347/2, 250, 251, 251/4, 251/5. Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES člen 15. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3.
pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - občasna terjatev - zastaranje - zastaranje občasnih denarnih terjatev - zastaralni rok - splošni petletni zastaralni rok
Značilnost občasnih terjatev je njihova samostojnost in določenost oziroma določljivost po višini, zato ne gre za občasne terjatve, če se te nanašajo na dele neke celote.
Pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi je mogoče uveljavljati samo: 1) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali 2) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Pogodbena kazen zaradi zamude ni objektivna posledica dolžnikove zamude (kot so to npr. zamudne obresti), zato mora upnik nemudoma po sprejemu izpolnitve dolžniku sporočiti, da si pridržuje pravico do uveljavljanja pogodbene kazni, sicer to pravico izgubi (peti odstavek 251. člen OZ). Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti in vse do njene izpolnitve. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev.
Predmet tožbenega zahtevka je ena terjatev in ne seštevek dvanajstih samostojnih terjatev. Ker vtoževana terjatev nima narave občasne terjatve, zanjo ne velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ, temveč splošni petletni zastaralni rok, ki do vložitve tožbe še ni potekel.
SPZ člen 9, 28, 48, 72, 72/2, 95, 95/2, 95/8, 72, 72/2. OZ člen 198. ZTLR člen 21, 22, 23. ZD člen 27.
uporaba tuje stvari brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - privolitev v prikrajšanje - vlaganje v tujo nepremičnino - nova stvar - dogovor o nastanku solastnine - prekarij - zapuščina - zahtevek za vrnitev darila - alikvotni del zapuščine - dediščinska skupnost - višina nadomestila (uporabnine) - odklop električne energije - odklop vode
Neupravičeno uporabo tuje nepremičnine v prvi vrsti opredeljujejo pravila stvarnega prava, konkretno 95. in 96. člen SPZ. Ta pravila so v razmerju do drugačnih pravil, ki jih določa OZ, kasnejša, glede vrste koristi, ki jih urejajo, pa tudi posebna. Pravila iz SPZ zato izključujejo uporabo po vsebini drugačnih pravil OZ. Za dobrovernega posestnika drugi odstavek 95. člena SPZ določa, da ni dolžan plačati za uporabo stvari, medtem ko za nedobrovernega posestnika SPZ plačila za uporabo stvari ne ureja, zato se zanj uporabljajo pravila, določena v 198. členu OZ.
ZPP člen 7, 185, 185/2, 195, 196, 224, 236a. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4, 243/4, 244, 244/1, 244/3.
izbrisna tožba - sodba presenečenja - sprememba tožbe - sklep o spremembi tožbe - privolitev v spremembo tožbe - navadni sospornik - nujni sospornik - pisna izjava priče - listinski dokaz - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - ničnost pravnega posla - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine
Kasnejšega pridobitelja varuje konkretizacija načela zaupanja v zemljiško knjigo iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, a za presojo, kdo je kasnejši pridobitelj v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1 ni odločilno, ali gre za več poslov ali prenosov v vrsti. Bistveno je, ali se materialnopravna hiba nanaša zgolj na vprašanje razpolagalne sposobnosti ali pa je nadaljnji posel materialnopravno neveljaven še iz kakšnih drugih razlogov. Le če se materialnopravna neveljavnost nadaljnjih prenosov nanaša na problem pomanjkljive razpolagalne sposobnosti, ima pridobitelj položaj osebe iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1. Če pa je posel ničen sam po sebi, gre v resnici za položaj iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1. Takšnega kasnejšega pridobitelja morebitna dobra vera v razpolagalno sposobnost odsvojitelja pred izbrisno tožbo ne varuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024215
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158, 158/1. SPZ člen 47, 47/1, 47/3.
postopek za ureditev medsebojnih razmerij - skupni stroški postopka - gradnja čez mejo - pravni interes udeležencev postopka - sodna poravnava - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopka
Do umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca.
OZ člen 40, 40/1, 40/2, 569, 569/1. ZPP člen 8, 354, 354/1, 355, 355/1.
posojilna pogodba - ničnost pogodbe - nagibi za sklenitev pogodbe - kavza pogodbe - brezobrestno posojilo - neodplačna pogodba - verska skupnost - zmotna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva dokazna ocena - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - dopolnitev dokaznega postopka
Pri brezobrestnem posojilu, torej pogodbi neodplačne narave, je skladno s sodno prakso pravno relevantnen tudi nagib. Ta sicer ni kavza pogodbe že sam po sebi, pač pa takrat, ko je nasprotni stranki takšen nagib znan in dejansko z njim soglaša.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prekluzivni rok - izpolnjevanje pogodbe - neznosnost skupnega bivanja - dejansko stanje - odgovornost za neizpolnjevanje pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predmetne pogodbe ni mogoče razvezati, in sicer ne iz razloga neznosnosti skupnega življenja, kot tudi ne iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti po drugem oziroma tretjem odstavku 561. člena OZ (razvezna razloga sta enaka tudi pri pogodbi o preužitku po 568. členu OZ). Glede prvega je zaključilo, da zatrjevane neznosne razmere med tožnico in tožencem same po sebi niso razvezni razlog, stranki pa ne prebivata skupaj oziroma skupno življenje v pogodbi ni bilo dogovorjeno. Takšno stališče je najti tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pravica do nujnega deleža - preužitkarska pogodba - ničnost pogodbe - neodplačno razpolaganje s premoženjem - darilo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bilo s sklenitvijo pogodbe o preužitku poseženo v pravico dediča do nujnega deleža. Po dedičevih trditvah je omenjena pogodba nična, podrejeno pa navaja, da predstavlja zapustnikovo neodplačno razpolaganje oziroma darilo eni od dedinj. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da je treba šteti pravico dediča M. M. za manj verjetno in da mora on prevzeti vlogo tožnika v bodoči pravdi.
Dedič M. M. je tisti, ki ima interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe oziroma njene neodplačne narave v delu, ki se nanaša na zapustnika, saj bo le v tem primeru lahko dedoval določen del premoženja, ki je predmet pogodbe in na njem je dokazno breme dejstev, ki utemeljujejo zaključek, da je pogodba o preužitku nična oziroma, da predstavlja darilo.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - vrednost zapuščine - podlaga za izračun sodne takse - sodna taksa
Podatki o višini sodne takse, ki so jo dolžni plačati dediči, niso obvezna sestavina sklepa o dedovanju, zato iz navedenega razloga dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče izpodbijati. Navedbe pritožnice o nepravilno določeni vrednosti zapuščine so lahko relevantne le v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje bo moralo pritožbo v delu, kjer dedinja nasprotuje odmerjeni taksi za dodatni sklep o dedovanju zaradi nepravilno ocenjene vrednosti, po vsebini šteti kot ugovor zoper plačilni nalog.
negatorna tožba - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - neposredni motilec - prenova vodovodnega omrežja - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - javna korist - soglasje lastnika za poseg - opustitev izvedbe dokazov - prepozno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Pri negatorni tožbi je pasivno legitimiran neposredni motitelj in tudi tretji, ki ima zaradi ravnanja neposrednega motitelja proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja mora tretji šteti kot svoje zaradi pridobitve neposredne koristi.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka - gospodarski subjekt
Sodišče prve stopnje spregleda, da ZKP v prvem odstavku 94. člena taksativno našteva tiste, ki plačajo stroške ne glede na izid, ki so jih povzročili po svoji krivdi. Tisti, ki so povzročene stroške dolžni plačati, pa so stranke (ne pa tudi državni tožilec) in udeleženci kazenskega postopka. Določba 94. člena ZKP torej ne zajema tudi podjetja oziroma gospodarskih subjektov. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024196
OZ člen 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - nedopustno ravnanje - rop - roparski napad
Delo, kot ga je opravljala tožnica pri toženi stranki, to je sodelovanje s strankami, odnašanje pošiljk na pošto in med drugim tudi občasno polaganje gotovine na TRR tožene stranke, ni nevarna dejavnost, zato objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
V obravnavanem primeru zatrjevana škoda ni nastala kot posledica nedopustnega ravnanja tožene stranke, temveč izključno zaradi nepričakovanega ravnanja tretje osebe (roparja), za katerega tožena stranka ne odgovarja. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru navedlo, da je napad oboroženega roparja dejansko "zunanji, od tožene stranke neodvisen dogodek".
protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost - objava zapisnika o rubežu v uradnem listu
Tožena stranka s tem, ko je zahtevala predhodno plačilo storitve (objava zapisnika o rubežu), ni ravnala protipravno, saj ji tega ne prepoveduje noben predpis. Zmotno je stališče pritožnika, da bi ji takšno ravnanje predpis moral posebej dovoljevati. Tožena stranka s pogojevanjem objave s predhodnim plačilom tudi po oceni pritožbenega sodišča ni presegla okvirov svobode ravnanja.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00023040
OZ člen 131, 131/1. ZCes-1 člen 2, 3. ZPP člen 318.
poseg v lastninsko pravico - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - pojem in status javnih cest - kategorizirana javna cesta - protipravno ravnanje nosilca oblasti - gradnja ceste - sprememba prometnega režima - dejanska razlastitev - denarno nadomestilo - vrednost nepremičnine - izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - neprerekana dejstva - dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik - nečitljiv podpis - podpis zastopnika oziroma pooblaščenca - pristnost podpisa
Nečitljivo podpisane vloge zaradi teže zagrožene pravne sankcije (zavrženje vloge) ne gre enačiti s povsem nepodpisano vlogo (brez odvetnikovega žiga in podpisa), sploh pa ne v primeru, ko gre za podpis s strani pravne osebe, ki v postopku nastopa kot pooblaščena odvetniška družba, in ne kot sama stranka, ter ne obstaja utemeljen dvom glede identitete podpisnika oziroma glede pristnosti podpisa.
Tožnik v tej pravdi zahteva plačilo odškodnine za škodo (zmanjšanje vrednosti nepremičnin), ki jo je utrpel zaradi protipravnega ravnanja toženke, ki mu je z izdajo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno pri Litiji in brez predpisanega predhodnega odkupa nepremičnin ali opravljenega postopka razlastitve (torej brez kakršnegakoli nadomestila) v dejanskem smislu odvzela lastninsko pravico na spornih nepremičninah, na katerih že potekajo ceste. Protipravnega ravnanja toženke torej v obravnavanem primeru ne predstavlja gradnja ceste na spornih nepremičninah, temveč sprememba obstoječega pravnega režima na že zgrajeni cesti, do česar je prišlo s kategorizacijo ceste z občinskim odlokom. Pred kategorizacijo cesta na spornih nepremičninah ni bila v javni uporabi, temveč je predstavljala prometno površino, na kateri se je opravljal promet na način in pod pogoji, kot jih je v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določil lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.
Senat zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo sprejelo sklep, katere dokazne predloge bo izvedlo. Razlog, zakaj ostalih predlaganih dokazov ni izvedlo oz. je dokazne predloge (zaslišanje strank) zavrnilo, je navedlo v izpodbijani sodbi, in sicer da je vsa odločilna dejstva ugotovilo na podlagi navedb in listin. S tem je svojo odločitev utemeljilo.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 12, 12/1, 54, 54/1, 54/1-8, 54/1-15, 56.. ZDR člen 10, 10/1, 52, 52/1, 52/1-7, 52/1-13.
pogodba o zaposlitvi (PZ) za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - dejavnost vzgoje in izobraževanja - (ne)izpolnjevanje pogojev
Pri razlogu za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 gre za povsem drugo situacijo, kot jo ureja šesti odstavek 109. člena ZOFVI. Po 8. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1 se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, da se delavec v tem določenem času pripravlja na delo, se usposablja ali izpopolnjuje, oz. se izobražuje; po šestem odstavku 109. člena ZOFVI pa gre za opravljanje dela, ne da bi delavec izpolnjeval zahtevane pogoje.
Toženka je bila, da bi bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjene s tožnikom, zakonite, dolžna podati trditve in dokazati obstoj tistega razloga, iz katerega je pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepala. Zgolj dejstvo, da tožnik za zasedbo delovnega mesta ni izpolnjeval zahtevanih pogojev, še ne pomeni avtomatično, da je toženka pogodbe o zaposlitvi za določen čas z njim sklenila zakonito. Bistveno je, da je v zadnjih štirih pogodbah za določen čas navedla drug razlog za njihovo sklepanje (8. alineja prvega odstavka 54. člena ZDR-1), tega razloga pa ni utemeljila. Glede na takšno ugotovitev je pravilna razsoja, da so bile pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnikom sklenjene nezakonito in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
začetek teka zastaralnega roka - kondikcijski zahtevek - ničnost pogodbe - kredit v CHF - sprememba pogodbe - ignorantia iuris nocet
Za nastanek kondikcijskega zahtevka in s tem pričetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko so stranki znane ali bi ji ob skrbnem ravnanju lahko bile znane okoliščine, na podlagi katerih se lahko izreče sankcija ničnosti pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022750
ZPP člen 213, 213/2, 214, 214/3, 215. OZ člen 569, 569/1, 574, 574/2. ZZZDR člen 181, 182, 183.
posojilna pogodba - dokazno breme - pristnost listine - sprememba navedbe tožene stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - neprimernost dokaza - skrbništvo za poseben primer - skrb za varovančeve premoženjske pravice in koristi
Tožnik na podlagi predloženega potrdila o dolgu, na katerem je toženčev podpis, terja plačilo posojenih zneskov od toženca. Ker toženec trdi, da je navedena listina ponarejena oziroma da je vtoževani znesek v celoti vrnil, je na njem dokazno breme, da ovrže pristnost listine oziroma dokaže vračilo izposojenih zneskov.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - konec postopka zunaj glavne obravnave
ZPP v prvem odstavku 316. člena konec glavne obravnave določa kot skrajni časovni trenutek, do katerega lahko tožena stranka pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje je to določbo povzelo v obrazložitvi sodbe, s tem pa ni navedlo, da je v zadevi opravilo glavno obravnavo.