ZUP člen 164, 164/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
denacionalizacija kmetijskega zemljišča - vrednotenje kmetijskega zemljišča - zemljiški kataster kot uradna evidenca - uveljavljanje drugačne dejanske rabe zemljišča kot izhaja iz uradne evidence
Po Odloku - 2. člen - se vrednost zemljišč določa glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj v času podržavljenja. Ker uradno evidenco podatkov o vrsti rabe in katastrskem razredu za zemljiške parcele predstavlja zemljiški kataster, potrdilo katastrskega organa s temi podatki predstavlja javno listino. Resničnost podatkov take javne listine, če se ti ujemajo s podatki uradne evidence, je mogoče izpodbijati v posebnem postopku, ki velja za vzpostavitev in spreminjanje podatkov o teh dejstvih v uradni evidenci, ali na način, kot bi bilo mogoče izpodbijati resničnost podatkov v posebnem postopku. Po pravilih, po katerih se ureja zemljiški kataster, se podatek o vrsti rabe lahko spremeni ali izpodbija na podlagi izkazane drugačne dejanske rabe od evidentirane.
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 35, 35/2-1, 35/2-2.
azil
Pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če je prosilec za azil prišel izključno iz ekonomskih razlogov, ali če je iz njegove prošnje očitno, da mu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje.
Po presoji sodišča pa v obravnavanem primeru tožnik nima več pravnega interesa za izpodbijanje odločbe zoper katero je naperjena njegova tožba. Z izpodbijano odločbo št. Bpp 425/2004 z dne 16. 3. 2004 je bil za izvajanje brezplačne pravne pomoči določen odvetnik AA, z odločbo tožene stranke št. Bpp 425/2004 z dne 6. 5. 2004 pa je bil odvetnik AA razrešen in namesto njega postavljen drug odvetnik. Ker je tožena stranka z odločbo z dne 6. 5. 2004 ugodila tožnikovi zahtevi, to pomeni, da tožnik v upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
ZDoh člen 9, 9, 9. ZDavP člen 125, 125. ZUP člen 68/6, 67, 67/1, 68, 67, 67/1, 68, 68/6.
znižanje davčne osnove za dohodnino
Sodišče se strinja s stališčem tožene stranke, da tožnik zmanjšanja osnove za dohodnino iz 9. člena Zakona o dohodnini ni uveljavljal na pravilen način. Je pa dejstvo, da je iz njegove napovedi za odmero dohodnine nedvomno mogoče razbrati namen tožnika, da to olajšavo uveljavi. Ob taki situaciji, ko je imela vloga v delu, v katerem tožnik uveljavlja olajšavo zaradi porabe sredstev za namene iz 9. člena Zakona o dohodnini, evidentne pomanjkljivosti, bi moral upravni organ ravnati po 1. odstavku 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožniku bi bilo torej potrebno določiti kratek rok, da omenjene nepravilnosti, odpravi. Določilo 125. člena Zakona o davčnem postopku res predvideva, da lahko zavezanci za dohodnino zmanjšanje osnove za dohodnino uveljavljajo do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine to je do 31. marca za preteklo leto. Tudi ni sporno, da je tožnik napoved za odmero dohodnine vložil 31. 3. 2000. Vendar je treba v danem primeru glede pravočasnosti uporabiti 6. odstavek 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki določa: Če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, se šteje, da je vloga pravočasna.
žrtve vojnega nasilja - priznanje statusa - otrok staršev, ubitih med drugo svetovno vojno - zakonsko določene okoliščine
Mater tožeče stranke so ustrelili partizani, kar ni sporno, čeprav po pomoti, gre pri tem za bistveno okoliščino, od katere je odvisno priznanje statusa.
Po presoji sodišča bi namreč v primeru, če je tožnik vse račune korektno, to je pravilno in ažurno vpisal v knjigo prejetih računov, pa le ti zaradi že nesporno ugotovljene računalniške napake v računovodskem programu niso bili zajeti v obračunih DDV, lahko razumeli, da gre za situacijo iz 1. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV.
povračilo stroškov za službeno potovanje - dohodnina
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik kot delodajalec svoje delavce napotil na službeno potovanje s potnimi nalogi, za katere zatrjuje, da so pravilni, tožena stranka pa se o tem ni izrekla. Po presoji sodišča tožena stranka nima prav, ko ocenjuje izplačila dnevnic zgolj z vidika narave gradbene dejavnosti kot celote, ne da bi preverila posamezne izdane potne naloge ter posledično izplačila delavcem in na ta način ugotovila pravilnost in zakonitost izplačil dnevnic delavcem (in tožniku). Določba 1. alinee 1. odstavka 16. člena ZDoh dnevnice kot povračila stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom (poleg jubilejnih nagrad, odpravnin ob upokojitvi in enkratnih solidarnostnih pomoči) davčno opredeljuje kot neobdavčena izplačila in se zato ne vštevajo v osnovo za davek, vendar največ do višine, ki je določena s predpisom Vlade Republike Slovenije (Uredbo). Glede na to določbo je stališče tožene stranke, da zgolj zaradi same narave dejavnosti gradbeništva, ki se pretežno opravlja zunaj sedeža podjetja, izplačil dnevnic delavcem na podlagi potnih nalogov ni mogoče šteti za povračilo stroškov za službeno potovanje, po presoji sodišča neobrazloženo. Sklicevanje na določbe KPGD v zvezi z razporejanjem delavcev iz kraja v kraj je za presojo obravnavanih izplačil v smislu vštevanja v osnovo za obdavčitev po določbah ZDoh pravno irelevantno.
priznanje statusa vojnega veterana - dokazovanje okoliščin za priznanje statusa
Ker je tožnica svojo udeležbo v NOV Slovenije dokazovala le z izpovedbami prič in z mnenjem Združenja borcev in udeležencev NOB, v katerem le-to samo soglaša s tem, da se tožnici prizna status vojnega veterana za obdobje med 1. 3. 1943 do 13. 1. 1944 in ga ni moč šteti za odločbo ali potrdilo državnega organa ali nosilca javnega pooblastila oziroma za drugo javno listino, in ne z dokazi, ki jih za dokazovanje okoliščin za priznanje statusa vojnega veterana predvideva prvi odstavek 26. člena ZVV, po presoji sodišča svoje udeležbe v NOV Slovenije ni izkazala na predpisan način.
Za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - zapornika mora stranka izkazati ne le, da so jo okupacijske sile med 6. 4. 1941 in 15. 5. 1945 poslale v zapor ter da je le-ta trajal neprekinjeno najmanj 3 mesece, pač pa tudi okoliščine, iz katerih izhaja, da so bili razlogi za zapor politični, nacionalni, rasni ali verski.
Status žrtve vojnega nasilja je mogoče priznati kot otroku zaradi izgube starša v vojni le, če je smrt starša nastopila ali kot posledica sodelovanja starša z NOB Slovenije ali v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja staršu (izgnanca, taboriščnika, zapornika, delovnega deportiranca, interniranca, begunca).
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe skušala navedene nepravilnosti sanirati tako, da je navajala predpise Občine B. (odlok in pravilnik), ki so podlaga za odmero obveznosti, pri čemer pa uporabljenih določb odloka in pravilnika ni navedla. V izpodbijani odločbi tudi ni obrazloženo, kako se obračuna delež k primarni kanalizaciji. Po presoji sodišča zato taka obrazložitev ni zadostna. Vsaka odločba, ki stranki nalaga obveznost plačila, mora temeljiti na ustreznem predpisu, obenem pa mora biti ta odločba obrazložena tako, da jo zavezanec lahko preveri in ugotovi, kaj se mu zaračunava. Sklicevanje na predpis, brez podrobne obrazložitve, je pomanjkljivost, ki stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.
Tožena stranka je oprla svojo ugotovitev, da tožnik prihaja iz varne tretje države na dejstvo, da ima v potnem listu št. ...., z veljavnostjo do ... 2006, odtisnjen žig obmejnega organa Republike Avstrije. Prav tako se je tožena stranka oprla tudi na tožnikovo izjavo ob podaji prošnje za azil, da če bi vedel, da ima možnost dobiti tolmača, bi zaprosil za azil že v Avstriji. Iz same prošnje za azil pa tudi izhaja, da je tožnik navedel, da je prišel v Republiko Slovenijo iz matične države preko Madžarske in Avstrije.
vsebinska utemeljenost prošnje za brezplačno pravno pomoč
Po določilu 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero je tožnik vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka pridobila podatke, da je A. banka d. d. postopala na podlagi izvršljivega sklepa o prisilni izterjavi dolga (sklep o prisilni izterjavi dolga Carinskega urada A. št. ... z dne 30. 7. 2003) in izjavo te banke, da je bila izterjava dolga opravljena iz slada na tožnikovem računu iz zneskov, ki so bili nakazani v predhodnih mesecih. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je tožena stranka pravilno uporabila določilo 137. člena ZIZ in zaključila, da zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo ni razumno sprožati.
Tožnik je kot razlog za odhod iz Makedonije navedel, da je bil priča pri prodaji hiše za prodajalca AA in da je ta z denarjem pobegnil v Kanado, kupec hiše pa od tožnika zahteva vračilo denarja. Tožena stranka je upoštevala izjavo tožnika, to je razlog, ki ga je tožnik navedel v prošnji za priznanje azila, in jo ocenila kot neverodostojno in nekredibilno in da so njegove navedbe nepovezane in nekonsistentne.
Ugovor v postopku registracije znamke lahko temelji le na relativnih zavrnilnih razlogih, ki so določeni v 44. členu ZIL-1, ne more pa temeljiti na absolutnih razlogih, po katerih urad ob prijavi znamke preizkusi, ali je znak abstraktno sposoben za razlikovanje.
Slovenski računovodski standardi (1993) standard 10.
davek od dohodka iz dejavnosti - dolgoročna rezervacija stroškov
Dolgoročne rezervacije se oblikujejo za obdobje, daljše od enega leta. Listina, v kateri je navedena le skupna planirana vrednost investicijskega vzdrževanja in našteta tovorna vozila in prikolice, na katere se plan investicijskega vzdrževanja nanaša, ne navaja pa konkretno načrtovanih popravil in njihove vrednosti, ne omogoča presoje utemeljenosti in pravilnosti oblikovanja dolgoročnih rezervacij. Oblikovanje dolgoročnih rezervacij je namreč dopustno le za velika popravila, ne pa tudi za vlaganja, ki imajo naravo investicij kot tudi ne za (običajne) stroške tekočega vzdrževanja.
vračanje gozdov - vrednotenje - vlaganja - vrednotenje zemljišča - uveljavljanje vlaganja v nepremičnino, ki je predmet vračanja v naravi - vračanje premoženja v naravi
Današnji koncesionar (GG) je stranka v postopku denacionalizacije, v kolikor se odloča o njegovih pravicah, ki izvirajo iz vlaganj. Vendar pa njegov zahtevek iz vlaganj ne opravičuje stvarnopravnega upravičenja na vrnjeni nepremičnini.
ZUN člen 46, 46/3. SZ člen 12. ZGO člen 64. ZGD člen 4, 4/6.
samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - pogoji za opravljanje dejavnosti - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega prava
Neuporaba določbe 8. člena (tedaj veljavnega) Zakona o graditvi objektov - po kateri se je zgrajen objekt lahko začel uporabljati oziroma se je s proizvodno-tehnološkim procesom lahko začelo, ko je bilo zanj izdano uporabno dovoljenje - v postopku za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti po določbi 6. odstavka 4. člena ZGD predstavlja tako očitno kršitev materialnega zakona, ki je razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Vrednost podržavljenega zemljišča se določi po stanju ob podržavljenju, kar pomeni po njegovi dejanski rabi, ki jo evidentira kataster. Stranka pa ima možnost dokazovanja, da v zemljiškem katastru naveden podatek ne ustreza stanju v naravi v času podržavljenja.