vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - zastaranje - začetek tega zastaranja
Zahtevek tožene stranke do tožnice je po svoji naravi kondikcijski zahtevek in je zato treba upoštevati splošni, petletni zastaralni rok v skladu s 346. členom OZ.
V nasprotju z namenom zakonske ureditve vračila sredstev iz naslova BPP bi bilo stališče tožnice, da je zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov zastopanja zastaral po poteku petih let od dneva izdaje sklepa, s katerim so bili ti stroški povrnjeni posameznemu odvetniku iz sredstev BPP. S tem dnem rok še ni mogel pričeti teči, saj tožena stranka še ni bila upravičena terjati izpolnitve obveznosti, ker še niso bili izpolnjeni pogoji za podajo zahteve tožene stranke po vračilu sredstev, prejetih iz naslova BPP, kot je določeno v 48. členu ZBPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Vloga, ki jo je dala tožeča stranka na javni razpis, oziroma njeno kandidiranje na razpisu za pridobitev javnih sredstev, še ne pomeni, da bo na Javnem razpisu tudi izbrana. Zagotavlja ji le, da se bo njena vloga obravnavala enako kot vloge drugih udeležencev in s tem enak položaj na razpisu, medtem ko izbor kot takšen ter pridobitev zaprošenih sredstev predstavlja zgolj njeno pričakovanje in s tem bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od ocenjevanja njene vloge. To pa pomeni, da zelo hudih in škodljivih posledic s tem, da se ji neko pričakovanje ni uresničilo, tožeča stranka že v načelu ne izkazuje, s tem pa tudi ni izkazana škoda, ki se po določbah 32. člena ZUS-1 zahteva za izdajo začasne odredbe.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - pridobitev premoženja - zastaranje - zastopanje več strank v postopku
V skladu z 48. členom ZBPP je obveznost povrnitve stroškov, ki so jih upravičenci prejeli iz naslova BPP, vezana na dva pogoja, in sicer uspeh prosilca v postopku ter dejansko pridobitev premoženja oziroma dohodkov, pri čemer predstavlja obseg vračila razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Glede na to, da je iz izpodbijane odločbe razvidno, da se v upravnem sporu, za katerega je tožeča stranka želela pridobiti brezplačno pravno pomoč, izpodbijajo odločbe, s katerimi je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka ni obračunala in ni plačala prispevkov na način in v rokih, kot je bil določen z zakonom, navedeno tudi po presoji sodišča pritrjuje zaključku tožene stranke, da tožeča stranka v tem upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Presoja, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, je v prvi vrsti odvisna od ocene, ali posamezna mirovna pogodba oziroma mednarodni sporazum ter predpisi, ki jih je za izvršitev takega akta sprejela tuja država, urejajo pravico do odškodnine za odvzeto premoženje, ki je predmet vračanja na podlagi določb ZDen.
Ko mirovne ali mednarodne pogodbe ni sklenila Jugoslavija ali ta k njej ni pristopila, mora pristojni organ pri presoji, ali je podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, v skladu z 12. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) in upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb ugotavljati, ali so tuje države s sklenitvijo mednarodne pogodbe želele urediti (tudi) odškodnino oziroma drugo ustrezno nadomestilo za premoženje, ki ga je podržavila nekdanja Jugoslavija oziroma ali je bil tak namen ureditve, ki jo je na podlagi take pogodbe sprejel zakonodajalec posamezne tuje države.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 31, 36, 36/1.
odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - povprečni mesečni dohodek - plačevanje preživnine
Davčni organ je izračunal mesečni dohodek tožnika, ki znaša 2 530,15 EUR ter glede na zbrane podatke zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odlog in obročno plačilo davčnega dolga v skladu s 101. členom ZDavP-2, ker mesečni dohodek presega dohodkovni kriterij iz prvega odstavka 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, to je dvakratni znesek osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 292,56 EUR.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - investicijski stroški v nepremičnino - dokazno breme
Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil, in kateremu se dohodnina odmerja. Zakonska določba 1. točke sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2, ki davčnemu zavezancu omogoča, da uveljavlja stroške investicij in vzdrževanja, ki so bili potrebni za pridobivanje dohodka (dobička od kapitala), namreč predpisuje tudi omejitve. V obravnavanem primeru takšno omejitev, ob upoštevanju tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2, predstavlja zahteva, da davčni zavezanec nastanek stroškov, ki jih uveljavlja, tudi dokaže.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Sodišče pritrjuje, da se je ob uporabi 24. člena ZBPP (prvega v zvezi s tretjim odstavkom) organ mogel sklicevati na pravno stališče v sodni odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 178/2009 z dne 6. 10. 2011, in na njem utemeljevati svoj zaključek, da tožnica z vložitvijo predloga za dopustitev revizije nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZASP člen 157c, 157c/6. ZUP člen 8, 82, 82/1, 82/6, 222, 222/1.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - trajanje postopka - udeležba v postopku - seznanitev z vsebinskimi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Svet za avtorsko pravo mora v primeru, ko je višina stroškov odvisna od dolžine postopka, postopek pa traja dlje kot znaša rok za izdajo odločbe iz prvega odstavka 222. člena ZUP, pojasniti razloge za dolžino oziroma trajanje postopka pred izdajo odločbe, saj nagrada ne more biti odvisna od nepotrebne dolžine postopka. Člani in predsednik sveta so lahko upravičeni le do nagrade za tisti čas trajanja postopka, ki je bil potreben za sprejem odločitve.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da plačilo ne more biti vezano le na število članov Sveta, ampak tudi na to, ali v nekem postopku dejansko vsebinsko sodelujejo pri odločanju o zadevi. Iz zapisnikov in ostalih listin v spisu pa ni razvidno, da bi pri obravnavanju zadeve ves čas sodelovali vsi člani.
Če je Svet mnenja, da ne more ugotoviti resničnega dejanskega stanja in prepričljivo pojasniti razlogov, zakaj je postopek trajal več kot dva meseca, bi moral upoštevati, da ni izkazano, da je bilo za obravnavo glavne stvari potrebnih več kot znaša instrukcijski rok za odločbo in je bil torej čas trajanja postopka nad dva meseca nepotreben.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev vrednostnih papirjev - navidezen pravni posel
Po določbah OZ so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Gre za načelo pacta sunt servanda, ki pove, da so stranke dolžne izvrševati svoje obveznosti, ki so jih sprejele, in kar v primeru prodajne pogodbe velja tako za kupca kot za prodajalca. V konkretnem primeru to načelo ni bilo upoštevano, saj kupec B.B. kupnine v pogodbenem roku in na način, dogovorjen s pogodbo ni plačal. Pač pa je bila nemudoma (že 8. 1. 2009) med prodajalcem (kot posojilodajalcem) in kupcem (kot posojilojemalcem) sklenjena posojilna pogodba za pretežni del dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da sta stranki že ob sklepanju pogodbe vedeli, da kupec ne bo plačal kupnine in da torej pogodba v bistvenem ne bo izpolnjena.
Na nezmožnost kupca, da plača dogovorjeno kupnino in s tem izpolni obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb, kaže tudi pogodba o prenosu delnic v zavarovanje, ki nosi zgolj podpisa obeh udeležencev v poslu in s katero naj bi se rok plačila oziroma vračila posojila za nakup delnic podaljšal do 30. 6. 2014. Obenem pa naj bi se, kljub zatrjevanemu delnemu poplačilu kupnine, vzpostavila zastavna pravica prodajalca na vseh delnicah (411 236), ki so bile predmet prodaje, kar je vsekakor najmanj neobičajno. Predvsem pa je neobičajno to, da se je omenjena novacija realizirala na način, da je tožnik ponovno pridobil neomejeno pravico do razpolaganja z vsemi delnicami, ki so bile predmet prodaje.
Terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP so le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Tako razlago potrjuje tudi besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, po katerem (pred uveljavitvijo novele G) odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ob razlagi 390. člena, na kateri je utemeljena izpodbijana odločitev in po kateri so terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP kot prednostne določene v prvem odstavku 390. člena, je navedba terjatev iz prvega odstavka 21. člena v tej določbi povsem nepotrebna. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
ZEN člen 6, 6/8, 28, 28/1, 28/2, 29, 31, 31/5, 35, 36, 36/3. ZUP člen 53, 53/2.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - strinjanje s potekom meje - pooblaščenec - pravica do izjave
Glede na nedvoumne in jasne navedbe v zapisniku mejne obravnave sodišče ugotavlja, da je bil pooblaščenec tožnikov na mejni obravnavi seznanjen s podatki, ki so bili uporabljeni za določitev poteka predlagane meje (IDPOS-i), soglašal je s predlagano mejo in brez pripomb podpisal zapisnik.
Dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec imajo enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama.
carina - vračilo dela uvoznih dajatev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Kljub načeloma široki opredelitvi aktov, ki so lahko predmet presoje v upravnem sporu, je ZUS-1 natančneje določil pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezna odločba, sklep ali drug akt ter dejanje, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Po materialnem kriteriju so to le tisti akti, ki vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje upravnega akta in so utemeljeni na normi javnega prava, ki organ pooblašča za enostransko oblastveno posamično dejanje v javnem interesu. Po povedanem se za upravni akt po ZUS-1 lahko šteje le zgolj tisti akt, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi določenega subjekta.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina tuje države
Presoja, ali je izpolnjen izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, je v prvi vrsti odvisna od ocene, ali posamezna mirovna pogodba oziroma mednarodni sporazum ter predpisi, ki jih je za izvršitev takega akta sprejela tuja država, urejajo pravico do odškodnine za odvzeto premoženje, ki je predmet vračanja na podlagi določb ZDen.
Pristojni organ mora pri presoji, ali je podan izključitveni razlog iz drugega odstavka 10. člena ZDen, v skladu z 12. členom ZMZPP in upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb ugotavljati, ali so tuje države s sklenitvijo mednarodne pogodbe želele urediti (tudi) odškodnino oziroma drugo ustrezno nadomestilo za premoženje, ki ga je podržavila nekdanja Jugoslavija oziroma ali je bil tak namen ureditve, ki jo je na podlagi take pogodbe sprejel zakonodajalec posamezne tuje države.
Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno meni tožnik, v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožniku odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki ga je zgradil sam in predal njej. Le v takem primeru bi tožnik komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačal dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
Pri odmeri komunalnega prispevka gre za javno dajatev, ki jo predpisuje zakon, stranke s pogodbo ne morejo določiti načina odmere, ki bi se razlikoval od zakonsko določene.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - višina prejemka
Na podlagi 51. člena ZVojI sprememba višine prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do veteranskega dodatka od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Tako je upravni organ pravilno odločil, da tožnik od 1. 1. 2017 dalje ni več upravičen do prejemanja veteranskega dodatka.
Pri davku na vodna plovila gre za tako davčno obveznost, ki se ugotavlja za obdobje koledarskega leta, zaradi česar dejstvo, da je bilo leto 2016 prestopno (in imelo en dan več) na odmero ne more vplivati. Tretji in četrti odstavek 5. člena ZDVP pa se uporabljata v primeru, če je davčni zavezanec postal lastnik oziroma uporabnik plovila med koledarskim letom. Če je obdobje lastništva plovila krajše od enega leta, se upošteva dejansko priglašeno obdobje, izraženo v dnevih. Sicer pa je predpisana davčna obveznost določena na letni ravni.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - vodenje poslovnih knjig
V konkretnem primeru tožnik v letu 2012 in v letu 2013 ni vodil svojih poslovnih knjig v skladu z predhodno navedenimi predpisi in SRS, saj poslovne knjige niso izkazovale resničnega dejanskega stanja. Iz poslovnih knjig ni bilo mogoče razbrati podatkov glede društvenih tekmovanj, plačila prispevkov za tekmovanje, višine nagrad in nagrajencev in višine sponzorskih prispevkov. Tudi tožnik v tožbi sam navaja, da res ni vodil posamezne imenske evidence in ni shranjeval kdo in kaj je dobil iz naslova sponzorstva, donatorstva kot tudi, kdo je bil nagrajenec ribiškega srečanja pri podelitvi malih nagrad in pokalov.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
V denacionalizacijskem postopku morajo organi odločanja na podlagi razlage posamezne mednarodne pogodbe ter predpisov, s katerimi je tuja država uredila njeno izvrševanje (tj. z razlago tujega prava), in ob upoštevanju okoliščin vsakega konkretnega primera ugotoviti, ali bi oseba, ki je po mednarodni pogodbi in predpisih tuje države spadala v krog upravičencev do uveljavljanja odškodnine za odvzeto premoženje, za njeno pridobitev izpolnjevala tudi vse pogoje, določene s temi pravnimi akti, tako da bi se ji v tuji državi taka odškodnina lahko tudi dejansko priznala. Pri tem pa morajo dati stranki tudi možnost, da v zvezi s tem dokazuje vsa dejstva in okoliščine, ki so odločilni za presojo.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države
Po drugem odstavku 10. člena ZDen niso upravičenci v smislu tega zakona tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. Drugi odstavek 10. člena ZDen torej vsebuje negativno definicijo denacionalizacijskega upravičenca; četudi oseba izpolnjuje pogoje za denacionalizacijo (predpisane v členih 9 do 15 ZDen), ni upravičena do vrnitve podržavljenega premoženja, kot to ureja ZDen, če so podane druge pravne podlage za odškodovanje.