OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – POGODBENO PRAVO
VS0015215
OZ člen 59, 59/1, 59/4, 239, 239/1, 432.
pogodba o pristopu k dolgu – odločni pogoj – zavarovanje terjatve - izročitev bianco menic
Dolžnost izpolniti pogodbo ali izpolnitvena dolžnost je direktna, neposredna posledica veljavne sklenitve pogodbe in njenega učinkovanja in ne obratno. Učinkovanja pogodbe ni mogoče pogojevati z izpolnitvijo obveznosti iz te pogodbe, če je izpolnitev odvisna izključno od volje dolžnika, pač pa je njena „izpolnitev pošteno v vsem, kot se glasi“ njegova dolžnost (prvi odstavek 239. člena OZ).
V našem pravu ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve. Razlog je v učinkovanju načela akcesornosti.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0015110
ZIZ člen 64, 243, 244. ZZK-1 člen 40, 40/1-7, 85, 87, 88, 90. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - tožba na nedopustnost izvršbe – tožba na nedopustnost zavarovanja – sklep o zavarovanju z zastavno pravico na nepremičnini – izbris hipoteke
Dopuščena revizija: Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da zahtevek za ugotovitev pravne neveljavnosti zavarovanja z vknjižbo zastavne pravice in z zaznambo izvršljivosti terjatve ni utemeljen, ker odločba sodišča ni razveljavljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001875
ZIZ člen 33, 266, 266/2, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2. ZIL-1 člen 123, 123/7.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - denarna kazen - kršitev patenta - prepoved proizvodnje in prodaje zdravil - plačilo denarne kazni v korist proračuna
Namen denarne kazni je zagotoviti spoštovanje sodnih odločb in učinkovito uresničitev upnikove pravice do sodnega varstva. Za nemoten potek sodnih postopkov oziroma za spoštovanje obveznosti iz sodnih odločb skrbi sodišče, zato je pravilna razlaga zahteve za varstvo zakonitosti, da se denarna kazen – ob odsotnosti izrecne zakonske določbe, da pripada upniku – plača v korist proračuna, in ne v korist upnika, ki je predlagal izdajo začasne odredbe. Drugačna razlaga bi lahko omejila prisilni značaj denarne kazni.
ZIZ člen 15, 256, 256/1, 256/2. ZPP člen 25, 25/1.
zavarovanje terjatve - predhodna odredba – izvršba na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – pristojnost za odločanje o predhodni odredbi – spor o pristojnosti
Ker je sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi VL 108181/2011 z dne 26. 8. 2011 postal pravnomočen, je za vodenje in odločanje v postopku zavarovanja s predhodno odredbo pristojno sodišče, pred katerim je uveden pravdni postopek.
URS člen 23. ZTFI člen 516, 516/1. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-6. ZUP člen 43.
aktivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - začasna odredba - zavrženje tožbe - procesne predpostavke - dovoljenost tožbe - prevzemi - postopek sodnega varstva - dovoljenje za prevzemno ponudbo - izpodbijanje odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev - dovoljenost predloga za začasno odredbo - zavrženje predloga za začasno odredbo
Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke (ki ni bila niti stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijane odločbe) za vložitev tožbe zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, je treba uporabiti določbo prvega odstavka 17. člena ZUS-1, ki jo je treba razlagati v povezavi s 43. členom ZUP. Tožeča stranka zahtevo za udeležbo v postopku utemeljuje na neposredni osebni koristi, ne navaja pa predpisa, na katerega to korist opira. Ker tega ne najde tudi Vrhovno sodišče, ji ni mogoče priznati aktivne legitimacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014607
ZDen člen 68, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - začasna odredba – standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – denacionalizacija – vrnitev nepremičnin v naravi – izguba pravice – zavarovanje terjatve z začasno odredbo – pomembno pravno vprašanje
Revizija se (med drugim) dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o izgubi pravice zahtevati vrnitev podržavljenih zemljišč v naravi zaradi opustitve zavarovanja z začasno odredbo po 68. členu ZDen.
UPRAVNI SPOR – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4001714
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 45.
začasna odredba – identiteta vsebine začasne odredbe in tožbenega zahtevka – težko popravljiva škoda – test reverzibilnosti
V vsebinskem pogledu obstaja identiteta med vsebino sodnega varstva, ki ga tožeča stranka uveljavlja s tožbo, in zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Taka začasna odredba bi bila dopustna le ob upoštevanju strogih pogojev, in sicer jasno izkazane težko popravljive škode, pri čemer je treba interese tožeče stranke tehtati z interesi tožene stranke.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014175
ZZK člen 8. SPZ člen 72, 72/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe – hipoteka na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine – skupno premoženje zakoncev - pravica do poplačila terjatve – originarna pridobitev lastninske pravice – skrbnost kreditodajalca – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Zgolj to, da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, kreditodajalcu ne nalaga večjega bremena glede ugotavljanja resničnega lastninskega stanja na nepremičnini. Večjo skrbnost pri sklepanju kreditne pogodbe bi toženki lahko naložili le, če bi ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanja.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 6. 9. 2004 zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini. Ta ustavna odločba se ob predpostavki dobrovernosti zastavnega upnika ob sklepanju zastavne pogodbe razteza tudi na primere, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014151
ZPP člen 367a, 367b, 367c. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8 ZIZ člen 249 – 255.
dopuščena revizija – zavarovanje terjatve – zastavna pravica na nepremičnini
Postavljeno pravno vprašanje v konkretni zadevi (glej tudi odločbo VS RS II Ips 427/2003) ne bi moglo privesti do za predlagatelja ugodnejše sodne odločitve.
ZAVAROVANJE TERJATEV - USTAVNO PRAVO - TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV - UPRAVNI SPOR
VS4001674
URS člen 33, 74. ZTFI člen 506, 506/2. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZPre-1 člen 64, 64/3-2.
prevzemi – uresničitev glasovalnih pravic v ciljni družbi - začasna odredba - odložitvena in ureditvena začasna odredba – hipotetična dejansko stanje – težko popravljiva škoda – dokazljiva škoda - test sorazmernosti – pokrivanje začasne odredbe z odločitvijo o glavni stvari – pravica do zasebne lastnine – pravica do podjetništva - konkurenca ustavnih pravic
Pri sklicevanju na škodo, ki bi brez udeležbe tožnic lahko nastala na skupščinah, ki bi bile morebiti sklicane v času trajanja tega postopka, ne gre za konkretne in dejansko grozeče posledice izpodbijane odločbe, ki bi bile zaradi zapoznelega sodnega varstva (čakanja s posegom v razmerje do konca postopka) težko popravljive, temveč gre za neupoštevna hipotetična dejanska stanja.
Pogoja težko popravljive škode ni mogoče enačiti s težko dokazljivo škodo.
V situaciji, ko sta si nasproti dve ustavni pravici ('Pravica do zasebne lastnine' iz 33. člena Ustave in 'Pravica do podjetništva' iz 74. člena Ustave), je poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine s prepovednim zahtevkom iz 2. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 sorazmeren, saj je prepoved glasovanja (to je uresničevanja vseh glasovalnih pravic) nujna za dosego legitimnih (stvarno upravičenih) ciljev (varstva pravic drugih oziroma javne koristi, ki se kaže tudi v prepovedi nelojalne konkurence in dejanj, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco), ki jih zasleduje ZPre-1, primerna za njihovo dosego in sorazmerna v ožjem pomenu. Zato je Agencija v postopku nadzora nad izvajanjem ZPre-1, zaradi varstva pomembnejše pravice (ki se po ZPre-1 kaže v varstvu investitorjev na trgu vrednostnih papirjev in zaščiti manjšinskih delničarjev pri prenosu kontrolnega deleža z nakupom delnic delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, s tem pa v zagotovitvi integritete trga), lahko posegla v pravico tožnic.
Sodišče sme izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, vendar le pod pogojem, da bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi pozneje ob sodbi, s katero bi sodišče morebiti zahtevek zavrnilo, mogoče za toženko vzpostaviti prejšnje stanje. Takšna začasna odredba pa ni mogoča, če bi toženki nalagala opustitev nečesa (izdaje prepovedne odločbe z izrekom korporacijskopravne sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v ciljni družbi), česar pozneje (po morebitnem prenehanju začasne odredbe) več ne bi mogla storiti.
denacionalizacija – zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev – začasna odredba o zavarovanju zahtevka v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij – oblike denacionalizacije – vrnitev premoženja – vrnitev v naravi – ovire za vrnitev v naravi – prehodne in končne določbe ZLPP – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – možnost vrnitve – ničnost pogodbe
Začasna odredba v smislu določb ZLPP preprečuje, da bi do ovire za vračanje tega premoženja v naravi (lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb; tretji odstavek 16. člena ZDen) prišlo zaradi lastninskega preoblikovanja podjetja. V drug(ačn)ih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije je upravičenec pred oviro za vračilo v naravi zadostno varovan z določbo 88. člena ZDen, ki takšna razpolaganja prepoveduje. Ovira zaradi opustitve zavarovanja zahtevka za denacionalizacijo oziroma posledica iz določbe drugega odstavka 15. člena ZLPP bi torej nastopila le, če bi bilo podržavljeno premoženje vključeno v program lastninskega preoblikovanja podjetja.
Za ničnostno pravdo na podlagi določbe 88. člena ZDen je bistvena zgolj možnost vrnitve v naravi in ne morda (že) konkretno ugotovljena dolžnost vrnitve. Namen predpisa je bil ustavitev prometa s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacije, zato zajema vsako razpolaganje s tem premoženjem, ki bi lahko vplivalo na njegovo vrnitev ali obliko vrnitve in zaradi katerega bi se lahko poslabšal položaj denacionalizacijskih upravičencev.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001707
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25.
predhodna odredba – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – zavarovanje terjatve na nepremičninah z območja več sodišč – pristojnost za dovolitev izvršbe – pristojnost za izvršbo – pristojnost za odločanje o predlogu za predhodno odredbo – pristojnost za zavarovanje po predhodni odredbi
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ureja krajevno pristojnost na način, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (256. člen ZIZ). Na ta način ureja le situacijo, ko je s predhodno odredbo predlagano zavarovanje na posamičnem predmetu. Ne ureja pa primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Namen ureditve je v tem, da se za odločanje o dovolitvi izvršbe krajevna pristojnost skoncentrira pri enem (izvršilnem) sodišču, saj gre za enotno materialnopravno presojo pogojev za dovolitev izvršbe na podlagi enega, skupnega izvršilnega naslova ali verodostojne listine. Ob smiselni uporabi velja enako za odločanje o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo, saj izvršilno sodišče presoja obstoj pogojev iz 257. člena ZIZ. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001666
ZIZ člen 166, 166/2, 239, 256. ZPP člen 25. ZZK-1 člen 124.
spor o pristojnosti - predhodna odredba - predznamba zastavne pravice - nepremičnine na območju več sodišč - krajevna pristojnost
V delu, ki ureja zavarovanje s predhodnimi odredbami, ZIZ ne ureja primerov, ko je predlagano zavarovanje s predhodno odredbo na več predmetih, v tem primeru na več nepremičninah, ki ležijo na območju različnih sodišč. V takem primeru je potrebna smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi.
Za dovolitev izvršbe je krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo
pa je krajevno pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina. Postopek samega zavarovanja s predhodno odredbo pa je smiselno enak postopku odločanja o sami izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4001643
ZPP člen 339, 339/2-12. ZIP člen 251c, 251c/1, 251c/2. ZIZ člen 24, 24/I.
sporazum o zavarovanju terjatev z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi ZIP - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava – konkurenca izvršbe na podlagi verodostojne listine in izvršbe na podlagi izvršilnega naslova – subjektivne meje pravnomočnosti - odstop terjatve
ZIZ formalno ne omejuje možnosti izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primeru, ko se lahko predlaga izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Takšne možnosti v obravnavanem primeru ne omejuje niti materialno (vsebinsko).
Ni razvidno, da bi tožeča stranka (nova upnica) izkazala prehod terjatve z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Zato je (kljub razlagi o raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma iz prvega odstavka 251. c člena ZIP na tožečo stranko) preuranjen zaključek sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru šlo za odločanje o zahtevku, o katerem je že bila sklenjena sodna poravnava; posledično pa njegov zaključek, da gre za absolutno bistveno kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri raztezanju subjektivnih meja pravnomočnosti sklenjenega sporazuma gre za omejen (zgolj prejudicialen) razširjen učinek pravnomočnosti. V pravdnem postopku ima namreč sporazum, sklenjen med cedentko in dolžnico (toženo stranko), ki ima moč sodne poravnave, prejudicialen pomen za cesionarko (in dolžnico), ki ji zato ni treba dokazovati obstoja terjatve in času njene dospelosti. Dokazati mora le (še) prehod terjatve od stare na novo upnico. Dolžnica pa lahko (glede na časovne meje pravnomočnosti, ki veljajo tudi za sodno poravnavo), dokaže le morebitne dejanske spremembe glede terjatve in njene dospelosti, nastale po pravnomočnosti sporazuma strank iz 251.c člena ZIP.