Če je toženec tožniku obljubljal, da ga bo prijavil kot redno zaposlenega delavca, je za obstoj delovnega razmerja bistveno, da je tožnik za toženca daljše obdobje delal, ta pa mu je za delo plačeval. Odsotnost nekaterih manj pomembnih elementov delovnega razmerja, kot so npr. dogovor o letnem dopustu, regresu in podobno, pa tudi okoliščina, da je tožnik prejemal denar na roke po opravljenem delu, ne pa enkrat mesečno, na priznanje faktičnega delovnega razmerja ne morejo odločilno vplivati. 2. Delavcu, ki je pri delodajalcu v t.i. dejanskem delovnem razmerju (brez predhodno sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi), lahko zakonito preneha delovno razmerje le pod pogoji in iz razlogov, ki so določeni v zakonu (100. člen ZDR ...).
Ker je tožnik opravljal delo sistemskega operaterja, ki je bilo projektno delo, istočasno pa je pri toženi stranki opravljal tudi delo serviserja, ki ni bilo niti projektno niti začasno, je bilo sklepanje delovnega razmerja s tožnikom za določen čas nezakonito.
Ker je bil pooblaščenec tožene stranke svak predsednice senata, je sodišče zaradi neupoštevanja določb 3. tč. 70. čl. ZPP storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.
Kadar se gre za spor obstoju ali neobstoju pogodbe, katere predmet je sicer stvarna pravica na nepremičnini je odločitev o tej pravici le posledica rešitve obligacijskega razmerja. Torej gre za spor, ki je obligacijske narave, saj bo v njem sodišče odločalo o obstoju ali neobstoja pogodbenega razmerja. Zato je potrebno v tem sporu uporabiti določbe postopka v gospodarskem sporu, saj so pravdne stranke osebe iz 1. točke 1. odst. 481. člena
Ker je tožena stranka izpolnila zahtevek šele tekom sodnega postopka, tožnica pa je takoj, ko je bila o tem obveščena, umaknila tožbo, je upravičena do povračila stroškov postopka, ki so ji v zvezi z uveljavljanjem zahtevka dotlej nastali.
Če ne gre za predčasno sklenitev glavne obravnave v primerih iz 2. odst. 291. člena ZPP, mora datum izdaje sodbe sovpadati z datumom zaključka glavne obravnave.
nepremičnina - ugovor tretjega - združitev postopkov - nasprotna tožba
Ugovor, da dolžnik ni lastnik nepremičnine, na katero sega upnik z izvršbo, ni ugovorni razlog, s katerim bi lahko dolžnik izpodbijal sklep o izvršbi, saj izvršba na nepremičnino, ki ni dolžnikova last, ne posega v njegove (dolžnikove) pravice. V kolikor bi se tekom izvršbe izkazalo, da ima na predmetu izvršbe nekdo tretji pravico, ki preprečuje izvršbo, bo lahko ta oseba zaščitila svoje interese z ugovorom tretjega (64. čl. ZIZ). Združitev postopkov in skupno obravnavanje zahtevkov iz izvršilnega in pravdnega postopka ni možno.
vpis v zemljiško knjigo - odpis parcel - listina - listine kot dokazi
Zemljiškoknjižnemu predlogu za odpis parcele, ki je bila uporabljena za regulacijo vodnih tokov, je treba v primeru, če se je lastnik parcele strinjal z razgrnjenim podatki zemljiškokatastrske izmere, priložiti katerokoli katastrsko listino, ki izkazuje, da je to zemljišče že uporabljeno za vodotok, če je lastnik zemljišča razgrnjenemu elaboratu ugovarjal, pa na podlagi ugovora izdano odločbo občinskega geodetskega organa.
SZ člen 24/1, 29, 31/1, 31/3, 24/1, 29, 31/1, 31/3. ZPP člen 76/3, 81/1, 105/2, 187, 76/3, 81/1, 105/2, 187.
poprava tožbe - sprememba tožbe - pogodba o upravljanju - pooblastilo za pravdo
Prvotno označena tožeča stranka "lastniki večstanovanjske hiše, Trubarjeva .. Ljubljana" ni bila niti fizična, niti pravna oseba, zato ni mogla biti pravdna stranka, niti ji ni pravdne sposobnosti v smislu 3. odstavka 76. člena ZPP podelilo sodišče. Navedba poimensko naštetih lastnikov kot fizičnih in pravnih oseb zato ne more predstavljati subjektivne spremembe tožbe, pač pa le popravo tožbe skladno s 1. odstavkom 81. člena ZPP. Kadar s pogodbo o upravljanju lastniki v večstanovanjski hiši upravnika pooblastijo za zastopanje pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, kar izrecno dopušča 29. člen SZ, posebno pravdno pooblastilo lastnikov - podpisnikov pogodbe o upravljanju ni več potrebno. Tako pravdno pooblastilo pa se ne more raztezati na tiste lastnike večstanovanjske hiše, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali,
Spor zaradi izpraznitve poslovnega prostora zaradi poteka najemne pogodbe je res spor iz najemnega razmerja, vendar pa je za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku pomembno, ali je tožena stranka na podlagi vlaganj postala solastnica spornih poslovnih prostorov. Solastnik ima namreč pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, kakor tudi pravico razpolagati s svojim delom. Obstoj morebitne solastninske pravice tožene stranke na najetem poslovnem prostoru je zato predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka na izpraznitev tega prostora.
Zakon posebej uvaja zastaralne roke za terjatve, ki izvirajo posredno ali neposredno iz zavarovalnih pogodb. Po 6. odstavku, 380. člena ZOR začne teči zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, ki je odgovoren za nastanek z zavarovalnega primera takrat, ko začne teči proti temu zastaranju zavarovančeve terjatve in se tudi konča v enakem roku. Za zastaranje terjatve, ki jo ima v tej pravdi zavarovalnica, je torej pomembno razmerje med zavarovancem, to je avstrijsko banko in povzročiteljem zavarovalnega primera, to je tožencema, to pa je njihovo medsebojno razmerje iz kreditne pogodbe. Za zastaranje terjatev tožeče stranke do tožencev torej veljajo isti zastaralni roki kot za zastaranje terjatev banke do tožencev kot kreditojemalcev.
Tožnik, ki med pravdo odsvoji vtoževano denarno terjatev, obdrži status tožeče stranke, mora pa tožbeni zahtevek prilagoditi tako, da je toženec dolžan vtoževano denarno terjatev plačati pridobitelju denarne terjatve.
Če upnik na poziv sodišča ne odgovori na ugovor dolžnika zoper izdan sklep o začasni odredbi, sodišča odloči o ugovoru, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Pravna posledica ugotovitve ničnosti je, da med pravdnima strankama ne obstaja poslovno razmerje in iz njega izvirajoče pravice in obveznosti. Takšna posledica velja tudi, kadar zaradi pomanjkanja konsenza (26. člen ZOR) pogodba sploh ni bila sklenjena. Ker je vsebina in pomen sodbenega izreka ravno pravna posledica, ki jo sodišče izreče ali ugotovi, je ugoditev zahtevku, ki se glasi na ugotovitev ničnosti, ob tem pa niso podani pogoji iz 26. člena ZOR, materialno (pravna posledica) in procesno (meje tožbenega zahtevka) pravilna.
ZIZ člen 15, 233, 15, 233. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vrnitev delavca na delo - nadomestilo plače - obstoj pravde - litispendenca
Ker delavec že pred pristojnim delovnim sodiščem toži delodajalca na plačilo nadomestila plače za čas od pravnomočne odločbe, s katero je bilo delodajalcu naloženo, da delavca pozove nazaj na delo, do vrnitve nazaj na delo, obenem pa enako na podlagi 233.člena ZIZ zahteva tudi v kasneje začeti izvršbi, je treba njegov predlog po 233.členu ZIZ zaradi obstoja litispendence zavreči.
Ker izvršiteljica ni predložila dokazila o stroških, kakor to zahteva Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno stroške izvršiteljice zavrnilo.