PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CARINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081992
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2, 121, 121/1, 121/1-d. ZICPES člen 71, 71/1, 71/6. ZPP člen 181, 181/2.
kršitev pravic intelektualne lastnine – kršitev znamke – ugotovitvena tožba – uničenje blaga in začetek postopka – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – uporaba v gospodarskem prometu – carinski ukrepi – uničenje blaga pod carinskim nadzorom
V določilih ZIL-1 ni podlage za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Ker tudi v posebnih predpisih, ki jih citira tožeča stranka, to je ZCUKPIL in Uredbi EU št. 608/2013 z dne 12. junija 2013, ni podlage za vložitev ugotovitvene tožbe, da so pravice iz znamke kršene, bi lahko v obravnavanem primeru prišla v poštev le ugotovitvena tožba na podlagi določil ZPP, po katerih tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, če ima tožeča stranka od tega pravno korist ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
Namen prepovedane uporabe kršitvenega znaka v gospodarskem prometu mora biti trženje blaga ali storitev. Imetnik pravice intelektualne lastnine na blagu, ki se fizični osebi, ki prebiva na ozemlju države članice, proda preko spletne trgovine v tretji državi, uživa ob vnosu tega blaga na ozemlje te države članice varstvo, ki mu je podeljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je bilo ugotovljeno, da je kršilo take pravice, že zgolj na podlagi nakupa navedenega blaga. Pravice iz znamke so torej lahko kršene kadar se izkaže, da je bilo blago predmet prodaje stranki v Evropski uniji, kar pomeni, da se taka prodaja šteje za uporabo v gospodarskem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060777
ZPP člen 163, 163/7, 189, 189/3, 189/4. SPZ člen 92, 99. OZ člen 395, 395/1, 604.
visečnost pravde – litispendenca – istovetnost tožbenega zahtevka – dejanska in pravna podlaga zahtevka – zavrženje tožbe – varstvo lastninske pravice – zaščita lastnika pred vznemirjanjem – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Nova pravda se ne more začeti, če med istima strankama že teče pravda o istem zahtevku. Tak je konkretni primer, ko tožnika zoper toženca v dveh pravdnih postopkih uveljavljata identičen zahtevek za izročitev stvari v posest in prepoved uporabe stvari. Dejanska podlaga zahtevka je v obeh zadevah varstvo lastninske pravice in zaščita lastnika pred vznemirjanjem.
Procesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081986
URS člen 22. ZPP člen 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka – upravičeni razlogi za izostanek z naroka – kršitev načela konktradiktornosti – pravica do enakega varstva pravic – odstop od ustaljene sodne prakse – razlaga pogodbe
Toženec ni izkazal upravičenih razlogov za izostanek z naroka, ko je v prošnji za preklic naroka trdil, da je zanj udeležba na mednarodni konferenci obligatorna in bi odsotnost imela negativne posledice na nadaljnje poslovanje podjetja, saj ne gre za nepredvidljive in neodvrnljive (poslovne) razloge. Toženec v prošnji za preložitev ni navedel nobenega prepričljivega pojasnila, da je njegova udeležba na konferenci res nujna oziroma, kakšno škodo bi utrpel, če se je ne bi udeležil za ves čas, saj je šlo za dvodnevno konferenco. Navedba, da je njegova udeležba „obligatorna, saj je nujna sestavina komuniciranja in pogostitev poslovnih partnerjev ter sklepanje poslovnih dogovorov za naslednje leto“ je presplošna, da bi utemeljevala zaključek, da gre za upravičen izostanek z naroka. Pritožnik se pri tem ne more uspešno sklicevati na drugačno odločitev enega sodnika drugega sodišča, ki je v enakem primeru narok preložil, zato ne gre za neutemeljen odstop od ustaljene sodne prakse niti za arbitrarno oziroma samovoljno odločitev.
SODNI REGISTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081981
ZSReg člen 17. 17/1, 18, 19, 31, 31/2, 34, 34/1, 39, 39-3. ZNP člen 19, 37. ZIZ člen 3, 24, 24/1, 24/2, 238, 238/3. ZPP člen 190, 319. ZGD-1 člen 516, 516/4. Uredba o vpisu družb in pravnih oseb v sodni register člen 42.
prenos poslovnega deleža – vpis prenosa poslovnega deleža – udeleženec postopka – subjektivne meje pravnomočnosti – vpisi pri spremembi družbenikov ali njihovih poslovnih deležev – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – predlog za vpis v sodni register – vročitev predloga – izjava volje – prehod terjatve ali obveznosti
Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. V konkretni zadevi to pomeni, da bi po navedeni sodbi moral upnik družbe izpolniti svojo obveznost plačila kupnine v znesku 400.000,00 EUR, subjekt vpisa kot dolžnik pa bi moral z njim v prvi vrsti skleniti pogodbo v obliki notarskega zapisa. S pravnomočnostjo (izvršljivostjo) sodbe bi dana izjava volje subjekta vpisa, veljala za izpolnjeno šele ob sočasni izpolnitvi plačila kupnine upnika družbi. S tem bi bili šele izpolnjeni vsi pogoji za pravno veljavno pridobitev upnika kot družbenika na delu poslovnega deleža.
Upoštevaje konkretne okoliščine, ko torej vinjenost ni dokazana in ni šlo za direkten in namenski udarec intervenienta, nadalje policija do tedaj s tem lokalom ni imela težav, kot tudi ne s samim lastnikom lokala, ko je tudi jasno razvidno, da je tožnik veliko višji in močnejši od kršitelja in dokazni postopek tudi ni dokazal velike hrupnosti v lokalu niti ne nevarnosti nemira in izgreda gostov ob izvedbi aretacije, torej posebne okoliščine niso bile podane niti glede samega lokala niti glede osebe kršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic ni bila dokazana in objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke ni podana.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
prepustitev stanovanja v skupni uporabi - časovna omejenost ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
Zakon (ZPND) določa izrek časovno omejenih ukrepov le v primeru, če sta žrtev in povzročitelj nasilja solastnika ali skupna lastnika in v primeru, ko je povzročitelj nasilja izključni lastnik stanovanja ali ima to stanovanje v solasti ali skupni lasti z neko drugo osebo.
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
spor majhne vrednosti – prodajna pogodba – obstoj naročniškega razmerja – zavrnitev računa - ponudba
V kolikor bi imeli pravdni stranki prodajno pogodbo sklenjeno zgolj za leto 2010 bi bilo smiselno in logično, da bi toženka tožnici revije takoj po prejemu vrnila in ji sporočila, da revij ne želi (več) prejemati, oziroma ji sporočila, da za leto 2011 nima sklenjene naročnine niti je ne želi skleniti. Prav tako bi lahko pravočasno in pravilno zavrnila račun z dne 1. 1. 2011, ki bi ga bilo mogoče celo šteti kot ponudbo, saj je bil izdan na začetku leta 2011; to pa bi toženka z zavrnitvijo računa zavrnila in s tem preprečila nadaljnje prejemanje številk G. v letu 2011.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081993
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev škode – poškodba pri delu – opustitev ukrepov varstva pri delu – odgovornost delodajalca – sprememba tožbe – stroški zdravljenja – krivda delodajalca – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega nadzora – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Določilo 1026. člena OZ varuje poroka pred upnikom, če je ob dospelosti terjatev, v razmerju do glavnega dolžnika pasiven, torej ko upnik ne terja izpolnitve obveznosti do glavnega dolžnika.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sprememba poslovnega naslova – odločanje o spremembi poslovnega naslova
Registrsko sodišče v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ne odloča o vpisu spremembe poslovnega naslova družbe v sodni register. O slednjem se odloča v samostojnem postopku, ker ne gre za adhezijski postopek, torej postopek znotraj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ker zanj ni podlage v določbah ZFPPIPP.
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – nepopoln predlog – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – pavšalne navedbe
Na poziv sodišča prve stopnje je tožeča stranka s pisno vlogo z dne 15. 4. 2015 sodišču zgolj predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri pa je zgolj navedla višino aktive in pasive v bilanci stanja, ki znaša 3,377.478,00 EUR. Ob tem ni ponudila nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila, da ne razpolaga s sredstvi, ki bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse v višini 16.051,00 EUR.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusna doba – dolžina preizkusne dobe – dejavniki, ki vplivajo na dolžino preizkusne dobe
Sklicevanje pritožnika na ocenjeno vrednost nepremičnin ni relevantno, tudi če se sklicuje na oceno, podano s strani GURS. Kakšna je dejanska vrednost nepremičnin oziroma v kolikšnem delu premoženje stečajnega dolžnika zadostuje za poplačilo obveznosti, se bo izkazalo šele v stečajnem postopku v toku unovčitve stečajne mase. Zato gola trditev tožnika, da naj bi vrednost premoženja celo presegala njegove obveznosti, ne more biti relevantna niti kot okoliščina za določitev krajše dolžine preizkusne dobe za odpust obveznosti.