zamudna sodba – vročanje pravnim osebam – osebno vročanje – neurejen hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo – sklepčnost tožbenega zahtevka
Navajanje pritožnice, da nima izpostavljenega hišnega predalčnika, ker ji je bil pred časom nasilno odstranjen s strani neznane osebe, je za vprašanje pravilnosti vročitve tožbe brez pomena. Stranka sama je dolžna zagotoviti in v takšnem primeru nadomestiti neuporaben ali ukraden predalčnik z novim ustreznim predalčnikom. Še posebej, če se zaveda ali dopušča možnost vandalizma oz. drugega ravnanja tretjih oseb, ki lahko vplivajo na ustreznost ali pomanjkanje njenega predalčnika.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 147/1-3, 149, 149/3, 150, 152a. ZDR člen 2, 2/1, 11.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081993
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev škode – poškodba pri delu – opustitev ukrepov varstva pri delu – odgovornost delodajalca – sprememba tožbe – stroški zdravljenja – krivda delodajalca – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega nadzora – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.
Procesno stanje prekinitve postopka je nastopilo že pred prenosom zadeve v reševanje iz enega sodišča prve stopnje na drugo sodišče prve stopnje, vendar prenos zadeve iz pristojnosti enega sodišča na drugo sodišče zaradi pospešitve reševanja zadev ne more predstavljati takšne kršitve, ker gre za odločanje iz pristojnosti sodne uprave, ne pa za procesno dejanje sodišča samega. Za procesna dejanja sodišča prve stopnje, ki so bila opravljeno v nasprotju z določbo drugega odstavka 207. člena ZPP, na kar pravilno opozarja pritožba, pa štejejo vsa dejanja, ki so bila opravljena od 4. 10. 2013, ko je razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo pa do izdaje deklaratornega sklepa o prekinitvi postopka in ko je z istim sklepom pozvalo stečajno upraviteljico, da prevzame postopek, kar je bilo 3. 11. 2014. Vsa procesna dejanja v prej navedenem obdobju so nezakonita, v istem obdobju dne 20. 12. 2013 izdana sodba pa ne velja in jo je potrebno razveljaviti.
Upoštevaje konkretne okoliščine, ko torej vinjenost ni dokazana in ni šlo za direkten in namenski udarec intervenienta, nadalje policija do tedaj s tem lokalom ni imela težav, kot tudi ne s samim lastnikom lokala, ko je tudi jasno razvidno, da je tožnik veliko višji in močnejši od kršitelja in dokazni postopek tudi ni dokazal velike hrupnosti v lokalu niti ne nevarnosti nemira in izgreda gostov ob izvedbi aretacije, torej posebne okoliščine niso bile podane niti glede samega lokala niti glede osebe kršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic ni bila dokazana in objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081047
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. OZ člen 171, 171/1.
prekluzija - nova dejstva in dokazi - poslovna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - varstvo in zdravje pri delu - odgovornost delavca - soprispevek - regresna pravda
S tem, ko je sodišče stranki določilo rok za odgovor na vlogo druge stranke in jo opozorilo, da kasnejših trditev ne bo upoštevalo, je postavilo nov časovni mejnik nastopa prekluzije pred glavno obravnavo.
Če je mogoče krivdnemu ravnanju delavca pripisati odgovornost za nastanek škodnega dogodka, potem povzročitelj v regresni pravdi ni odgovoren za vso škodo.
razlika v plači - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina
Tožena stranka s sprejemom sklepa uprave ni smela v pogodbi o zaposlitvi določene oz. med strankama dogovorjene plače enostransko znižati, ker je takšno znižanje nezakonito. Dejstvo, da tožnik od tožene stranke ni zahteval plačila višje plače, še ne pomeni, da je s plačilom nižje plače od dogovorjene soglašal.
Tožnik je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust za leto 2012, ker v tem letu ni izrabil letnega dopusta in je bil pred prenehanjem delovnega razmerja v bolniškem staležu. To pa je objektivna okoliščina, ki onemogoča izrabo letnega dopusta.
Obvestilo, s katerim je tožena stranka tožnika obvestila, da preneha z dejavnostjo na določeni lokaciji in da bo njeno dejavnost prevzela druga družba, ki bo prevzela tožnika za nedoločen čas in pod istimi pogoji, kot jih je imel pri toženi stranki, ne predstavlja ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi s strani drugega delodajalca. Ustna ponudba nove pogodbe o zaposlitvi ni ponudba v skladu z 90.a členom ZDR. V konkretnem primeru tožnik ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, prav tako ni obstajala zaveza drugega delodajalca, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. Zato je tožnik upravičen do odpravnine pri toženi stranki v skladu z določbami ZDR.
ZD člen 128, 128/1, 128/2, 128/3. ZSVarPre-C člen 39, 40.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – omejitev dedovanja nepremičnin – prejeta denarna socialna pomoč – pravo, ki je veljalo v času zapustnikove smrti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 128. člen ZD, ko je dediču naložilo plačilo denarnega zneska, ni pa omejilo dedovanja nepremičnin, čeprav se dedič s tem ni strinjal.
prevzem dolga – prevzem izpolnitve – izpolnitev tretjega – podlaga za plačilo tretjega
Z izvršenim plačilom konkludentno izražena volja tožene stranke, da (delno) plača tuj dolg, ne vključuje tudi soglasja za prevzem samostojne obveznosti v razmerju do tožeče stranke. Podlaga (causa) za plačilo tretjega (če tretji nima lastnega pravnega interesa za izpolnitev) je praviloma v notranjem razmerju med dolžnikom in tretjim in se ne izkazuje v vzpostavitvi novega razmerja med tretjim in upnikom.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sprememba poslovnega naslova – odločanje o spremembi poslovnega naslova
Registrsko sodišče v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ne odloča o vpisu spremembe poslovnega naslova družbe v sodni register. O slednjem se odloča v samostojnem postopku, ker ne gre za adhezijski postopek, torej postopek znotraj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ker zanj ni podlage v določbah ZFPPIPP.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082539
ZNP člen 35, 35/1, 35/5. ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - pravnomočna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča k stavbi - stroški nepravdnega postopka - zvetl - krivdno povzročeni stroški
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba v postopkih določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL, pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka primarno uporabiti določbo 1. odstavka 35. člena ZNP in le izjemoma določbo 5. odstavka 35. člena ZNP.
Predlog predlagateljev je bil glede na določbo 5. odstavka 30. člena ZVEtL očitno neutemeljen, zato je njihovo ravnanje v postopku mogoče označiti kot malomarno, ki je drugo nasprotni udeleženki povzročilo nepotrebne stroške, zato so izpolnjeni pogoji iz 5. odstavka 35. člena ZNP, tudi ob upoštevanju vseh posebnosti nepravdnega postopka in postopka po ZVEtL.
OZ člen 361, 361/1, 361/2, 458, 458/2, 461, 461/3.
stvarne napake – stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec – očitne stvarne napake – pregled stvari – grajanje napak – odprava stvari – odložitev pregleda do prispetja v namembni kraj
Toženec si je ogledal končne izdelke, saj je opazoval proizvodnjo kartonastih škatel, ki so bile na proizvodni liniji, ki so bile lične in takšne kot so bile dogovorjene. Toženec je zato imel možnost preveriti, ali končni izdelek ustreza vzorcu, kot je bil dogovorjen, saj drugačen tisk in otip kartona, predstavlja očitno napako, katero bi toženec lahko opazil že s pregledom. Toženec je imel na ta način možnost takoj sporočiti tožeči stranki svoje pripombe zaradi očitnih napak na kartonastih škatlah. Ker ni postopal na ta način, je to pravico iz tega naslova izgubil.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
obstoj zunajzakonske skupnosti – kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti
Sodna praksa je izoblikovala kriterije, na podlagi katerih se odnos moškega in ženske, šteje kot zunajzakonska skupnost. Gre za sklop osebnih in premoženjskih razmerij, ki opredeljujejo obstoj takšne skupnosti. Tudi če partnerja nista vzpostavila vseh razmerij, na podlagi katerih sodna praksa opredeljuje zunajzakonsko skupnost, to še ne izključuje obstoja takšne skupnosti, če so za to izkazani utemeljeni razlogi. Prav teh razlogov pa tožnica v postopku ni uspela dokazati.
povrnitev premoženjske škode – izgubljeni dobiček – izgubljeni zaslužek – normalen tek stvari
Za oškodovance, ki so bili pred poškodbo stalno ali pa za določen čas zaposleni, se po sodni praksi šteje za verjetno, da bi po normalnem teku stvari zaslužek iz istega dela v enaki višini pridobivali tudi po škodnem dogodku, če se z večjo stopnjo verjetnosti ne izkaže kaj drugega (npr. da bi oškodovanec zaposlitev opustil, da ne bi več pridobival zaslužka).
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija
Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.