ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074789
ZPP člen 180, 180/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/2. ZN člen 43, 44, 45. ZGD-1 člen 481.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - premoženjskopravna razmerja zakoncev - razvezni postopek - neodplačen prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - nesorazmerno veliko premoženje - vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi - tožba na vrnitev darila - sklepčnost tožbe
Vrednost osnovnega kapitala ob ustanovitvi drugo tožene stranke je znašala 2.100.000,00 SIT, kar v protivrednosti predstavlja 8.763,15 EUR. Ob ustanovitvi druge tožene stranke je bil tožnik njen edini direktor in edini družbenik. Da bi od vpisa te družbe v sodni register do prenosa poslovnega deleža v tej družbi na drugo toženko druga toženka pridobila premoženje v vrednosti 860.000,00 EUR, ne izhaja ne iz tožbenih navedb, ne iz priloženih dokazov. Zato tožnik ni verjetno izkazal, da je toženki podaril nesorazmerno veliko premoženje, torej premoženje, s katerim druga toženka, kot izhaja iz navedb tožeče stranke, sedaj razpolaga. Vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi v višini 8.763,15 EUR pa za tožnika, ki v tožbi navaja, da se že več desetletij ukvarja z veletrgovino z zdravili na mednarodni ravni, ne more biti nesorazmerno darilo. Sicer pa niti v tožbi ni utemeljil svojih trditev, da je bilo zanj kot poslovneža tako ali pa po vrednosti tudi mnogo višje darilo nesorazmerno njegovemu premoženjskemu stanju. Te navedbe pa so pogoj za sklepčnost tožbe na vrnitev darila.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064705
ZPP člen 411.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih – kontradiktornost postopka
Kontradiktornost postopka se v postopku izdaje začasne odredbe praviloma začne šele z vložitvijo ugovora, če sodišče sledi predlogu za izdajo začasne odredbe. V kolikor šteje, da predlog za izdajo začasne odredbe delno ni utemeljen, je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga predlagatelj začasne odredbe, oziroma mora v sklepu pojasniti razloge, zaradi katerih predlaganih dokazov ni izvedlo.
Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom pri odločitvi o stroških ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.
Zgolj golo pričakovanje tožeče stranke, da tožena stranka ne bo uveljavljala svojih upravičenj v primeru zamujanja s plačilom glavnega dolžnika, ni zadostna podlaga za sklicevanje na ničnost pogodbenih obveznosti, ki jih je prevzela tožeča stranka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošten prejemnik – prejemnik odškodnine – pravnomočnost sodbe – ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Ko je toženec bil seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačanemu odškodnine v smislu 195. člena OZ, katere vračilo se vtožuje v tej pravdi.
ZGD-1 člen 32, 505, 526, 526/1. ZSReg člen 19, 24, 24/2, 34, 34/1, 37, 39.
upravitelj zapuščine – upravljanje družbe z enim družbenikom – zakoniti zastopnik družbe – pravno veljavno izjavljanje volje pravne osebe – pogoji za vpis v sodni register – zahtevek za vpis, ki temelji na odločitvi zakonitega zastopnika pravne osebe – smiselna uporaba nepravdnega postopka
S sklepom zapuščinskega sodišča upravitelj zapuščine v družbi P. d. o. o. ni pridobil več pravic od pravic, ki jih je imel v tej družbi zapustnik.
Če je v konkretnem primeru notar sklep družbenika o odpoklicu in imenovanju direktorja, ki je podlaga za vpis, pretvoril v elektronsko obliko in s tem pridobil pravico, da v imenu subjekta vpisa vloži predlog za vpis spremembe v sodni register, sodišče prve stopnje pravilno predloga ni zavrglo kot nedovoljenega. Zahtevek za vpis pa ni utemeljen zato, ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis določa prvi odstavek 34. člena ZSReg (zahtevek za vpis temelji na odločitvi, ki je ni sprejel zakoniti zastopnik družbenika - pravne osebe).
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zaradi javne objave sporočila v različnih medijih z navedbo, da je elektronsko pošto napisal B.Š., je bil tožnik deležen posmehovanja in obtoževanja, zoper njega je tekel predkazenski postopek, v okviru katerega je bila v njegovem stanovanju opravljena hišna preiskava, z vsem navedenim pa je bilo prizadeto njegovo osebno dostojanstvo.
gradbena pogodba - pogodba o naročilu - dobava in montaža montažne hiše - dodatna dela - aneks k pogodbi - ugovor neizpolnjene pogodbe - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - denarna subvencija iz Eko sklada - dogovorjeni odložni pogoj za plačilo del - ničnost pogoja - neupravičenost do subvencije - stvarne napake - grajanje napak - pravočasnost grajanja napak
Dogovorjeni odložni pogoj za plačilo del po aneksu šele po pridobitvi denarne subvencije od Eko sklada, je bil v nasprotju s prisilnimi predpisi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CARINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081992
Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 23, 23/3. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/2, 121, 121/1, 121/1-d. ZICPES člen 71, 71/1, 71/6. ZPP člen 181, 181/2.
kršitev pravic intelektualne lastnine – kršitev znamke – ugotovitvena tožba – uničenje blaga in začetek postopka – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – uporaba v gospodarskem prometu – carinski ukrepi – uničenje blaga pod carinskim nadzorom
V določilih ZIL-1 ni podlage za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka. Ker tudi v posebnih predpisih, ki jih citira tožeča stranka, to je ZCUKPIL in Uredbi EU št. 608/2013 z dne 12. junija 2013, ni podlage za vložitev ugotovitvene tožbe, da so pravice iz znamke kršene, bi lahko v obravnavanem primeru prišla v poštev le ugotovitvena tožba na podlagi določil ZPP, po katerih tožeča stranka lahko s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, še preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, če ima tožeča stranka od tega pravno korist ali če ima kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
Namen prepovedane uporabe kršitvenega znaka v gospodarskem prometu mora biti trženje blaga ali storitev. Imetnik pravice intelektualne lastnine na blagu, ki se fizični osebi, ki prebiva na ozemlju države članice, proda preko spletne trgovine v tretji državi, uživa ob vnosu tega blaga na ozemlje te države članice varstvo, ki mu je podeljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1383/2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je bilo ugotovljeno, da je kršilo take pravice, že zgolj na podlagi nakupa navedenega blaga. Pravice iz znamke so torej lahko kršene kadar se izkaže, da je bilo blago predmet prodaje stranki v Evropski uniji, kar pomeni, da se taka prodaja šteje za uporabo v gospodarskem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060777
ZPP člen 163, 163/7, 189, 189/3, 189/4. SPZ člen 92, 99. OZ člen 395, 395/1, 604.
visečnost pravde – litispendenca – istovetnost tožbenega zahtevka – dejanska in pravna podlaga zahtevka – zavrženje tožbe – varstvo lastninske pravice – zaščita lastnika pred vznemirjanjem – rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov postopka
Nova pravda se ne more začeti, če med istima strankama že teče pravda o istem zahtevku. Tak je konkretni primer, ko tožnika zoper toženca v dveh pravdnih postopkih uveljavljata identičen zahtevek za izročitev stvari v posest in prepoved uporabe stvari. Dejanska podlaga zahtevka je v obeh zadevah varstvo lastninske pravice in zaščita lastnika pred vznemirjanjem.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZPP člen 110, 110/3, 243. OZ člen 635, 637, 637/1.
odgovornost za napake – uveljavljanje napak izvajalca del – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – predlog za postavitev novega izvedenca – rok za plačilo predujma – sodni rok – podaljšanje sodnega roka – sodni izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – odgovor na pripombe – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi če toženec ni založil predujma za novega izvedenca, to ne pomeni, da ni treba odgovoriti na pripombe, ki jih je toženec v pripravljalni vlogi podal na izdelano izvedeniško mnenje. Sodišče bi moralo pripombe toženca poslati v odgovor izvedencu in eventuelno izvedenca na naroku tudi zaslišati. Ker ni ravnalo tako, pritožba utemeljeno navaja, da je v zvezi s stanjem na tožnikovem objektu oziroma glede ugotovljenih napak in del dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 147/1-3, 149, 149/3, 150, 152a. ZDR člen 2, 2/1, 11.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064760
OZ člen 51, 51/4, 597, 597/3, 603, 603/1. ZKZ člen 26, 26/5. ZPP člen 325.
odpoved najemne pogodbe – primeren naknadni rok za odpravo napak – dajatveni tožbeni zahtevek – oblikovalni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Za odpoved najemne pogodbe v skladu s 1. odstavkom 603. člena OZ zadostuje izvensodna enostranska izjava najemodajalca in učinkuje, odkar jo prejme najemnik, o utemeljenosti odpovedi pa sodišče odloča kot o predhodnem vprašanju in se do tega opredeli zgolj v obrazložitvi.
Za primer, da sodišče ne odloči o vseh postavljenih zahtevkih, je predvidena dopolnilna sodba. Na podlagi 1. odstavka 325. člena ZPP je toženec imel možnost v petnajstih dneh od prejema izpodbijane sodbe predlagati sodišču prve stopnje, naj odloči še o oblikovalnem zahtevku, vendar je ni izkoristil. Zato se oblikovalni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo, šteje za umaknjenega.