PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0075137
Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 22. ZSReg člen 39, 39-3.
vpis začetka stečajnega postopka nad družbo - vpis v javni register - glavni insolvenčni postopek - središče dolžnikovih glavnih interesov
V skladu z 22. členom Uredbe lahko stečajni upravitelj zahteva tudi vpis odločbe o uvedbi (začetku) postopka insolventnosti v katerikoli javni register, ki ga vodijo države članice, kar vključuje sodni register Republike Slovenije.
obstoj zunajzakonske skupnosti – kriteriji za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti
Sodna praksa je izoblikovala kriterije, na podlagi katerih se odnos moškega in ženske, šteje kot zunajzakonska skupnost. Gre za sklop osebnih in premoženjskih razmerij, ki opredeljujejo obstoj takšne skupnosti. Tudi če partnerja nista vzpostavila vseh razmerij, na podlagi katerih sodna praksa opredeljuje zunajzakonsko skupnost, to še ne izključuje obstoja takšne skupnosti, če so za to izkazani utemeljeni razlogi. Prav teh razlogov pa tožnica v postopku ni uspela dokazati.
ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064679
ZZZDR člen 56, 56/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem – vračilo posojila – prevalitev dokaznega bremena – načelo kontradiktornosti – narok – pravica do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, saj je namenjen preprečitvi ravnanj, ki bi oteževala uspešno uveljavljanje terjatve, zato v fazi izdaje začasne odredbe sodišče naroka ni dolžno opraviti. Postopek z ugovorom pa je kontradiktoren postopek, v katerem je treba obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Če so med njima sporna pravno pomembna dejstva, glede katerih je predlagana izvedba dokazov, je tak dokazni postopek treba izvesti.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – napačen pravni pouk – preložitev naroka – upravičen razlog za izostanek z naroka – nepredvidljiv dogodek
Pravila postopka o sporih majhne vrednosti veljajo tudi v primeru, ko sodišče prve stopnje poda pravni pouk, kakršen velja za redni postopek, saj pravdna stranka zaradi napačnega pravnega pouka ne sme izgubiti procesnih pravic, po drugi strani pa tudi ne more pridobiti več procesnih pravic, kot ji jih daje zakon.
Tudi v primeru, ko sodna pošiljka zaradi njene velikost ne gre v hišni predalčnik oziroma skozi njegovo odprtino, je treba šteti, da gre za neuporaben hišni predalčnik v smislu 4. odstavka 142. člena ZPP in da je zato treba sodno pošiljko vrniti sodišču, saj v primeru, ko sodne pošiljke iz kateregakoli razloga, ki se tiče hišnega predalčnika, ni moč pustiti v hišnem predalčniku, vročevalec druge možnosti, kot da jo vrne sodišču, v skladu z ZPP nima.
Pritožnik je za potrditev svojih navedb glede pretrpljenih telesnih bolečin predlagal postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče tega dokaza ni izvedlo in je samovoljno sprejelo zaključek, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi utrpel pravno priznano škodo. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZZK-1 člen 15.a, 146, 146/3, 146/4, 234. SPZ člen 105, 107, 108.
predhodni preizkus zemljiškoknjižnega predloga - manjkajoče listine - dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga - naknadna razširitev zahtevka za vpis - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pravni interes za vzpostavitev listine - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v korist vseh etažnih lastnikov
Pri predlogu za vpis etažne lastnine, četudi ga vloži posamezni etažni lastnik, gre tako za vpis v njegovo korist kot tudi v korist vseh ostalih etažnih lastnikov. Predlagatelj namreč brez vpisa lastninske pravice pri vsakem posameznem delu v korist imetnika ne more doseči vpisa etažne lastnine, torej tudi ne lastninske pravice na svojem posameznem delu. Prav zaradi navedenega je potrebno etažnemu lastniku s širšo razlago prej navedenih določil 234. člena ZZK-1, omogočiti možnost, da predlaga vzpostavitev listin, pa čeprav te izkazujejo, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno v korist drugih etažnih lastnikov, sicer prav tako podpisnikov pravnega posla, ki je podlaga za vknjižbo.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/1, 221m, 221m/5, 221m/6, 221m/6-3.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga za izvršbo - posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja - prisilna poravnava, omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev
Ker je sodišče v postopku prisilne poravnave s sklepom zgolj ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki je naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, ni pa hkrati na podlagi 3. točke 6. odstavka 221.m člena ZFPPIPP tudi dovolilo začetka postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika, je odločitev sodišča prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo zoper dolžnika, pravilna.
ZIZ člen 38, 38/5, 196, 197, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDPN-1 člen 5. OZ člen 376.
izvršilni stroški – poplačilo upnikov – stroški priglasitve prednostne terjatve – priglasitev davkov – upoštevanje prednostne terjatve po uradni dolžnosti – davek na promet nepremičnin – zavezanec za davek na promet nepremičnin – kdaj obresti nehajo teči
Res ima v skladu s 196. členom ZIZ Republika Slovenija v zvezi s priglašenimi davščinami status upnice, vendar pa glede na določilo 197. člena ZIZ, ki določa prednosti pri plačilu davka na promet iz zneska dobljenega s prodajo, Republiki Sloveniji ni potrebno priglašati posebej terjatev v zvezi z davkom na promet nepremičnin, ampak mora sodišče to terjatev upoštevati po uradni dolžnosti.
ZDPN-1 v 5. členu določa, da je zavezanec za davek prodajalec nepremičnine. Zakon ne določa izjem oziroma drugače v primeru, ko je nepremičnina prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi.
ZFPPIPP člen 115, 115/3, 116, 116/3, 118, 118/1, 118/1-1, 119, 126, 126/1. ZPP člen 251, 251/1.
izločitev upravitelja – razlog za razrešitev upravitelja - kolizija interesov izvedenca in upravitelja – odklonitveni razlog
Tudi če je bil stečajni upravitelj skozi proučevanje pravdnega spisa, v katerem je bil postavljen za sodnega izvedenca, seznanjen z ozadjem med pritožnikom in drugimi udeleženci v stečajnem dolžniku, to samo po sebi ne postavlja pod vprašaj njegove nepristranskosti.
Zgolj golo pričakovanje tožeče stranke, da tožena stranka ne bo uveljavljala svojih upravičenj v primeru zamujanja s plačilom glavnega dolžnika, ni zadostna podlaga za sklicevanje na ničnost pogodbenih obveznosti, ki jih je prevzela tožeča stranka.
zamudna sodba – vročanje pravnim osebam – osebno vročanje – neurejen hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo – sklepčnost tožbenega zahtevka
Navajanje pritožnice, da nima izpostavljenega hišnega predalčnika, ker ji je bil pred časom nasilno odstranjen s strani neznane osebe, je za vprašanje pravilnosti vročitve tožbe brez pomena. Stranka sama je dolžna zagotoviti in v takšnem primeru nadomestiti neuporaben ali ukraden predalčnik z novim ustreznim predalčnikom. Še posebej, če se zaveda ali dopušča možnost vandalizma oz. drugega ravnanja tretjih oseb, ki lahko vplivajo na ustreznost ali pomanjkanje njenega predalčnika.
višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zaradi javne objave sporočila v različnih medijih z navedbo, da je elektronsko pošto napisal B.Š., je bil tožnik deležen posmehovanja in obtoževanja, zoper njega je tekel predkazenski postopek, v okviru katerega je bila v njegovem stanovanju opravljena hišna preiskava, z vsem navedenim pa je bilo prizadeto njegovo osebno dostojanstvo.
vrnitev v prejšnje stanje – nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za zamudo – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – prepoved reformatio in peius
Vsebina predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičevanje nepredložitve novega pooblastila odvetnici za vložitev izrednega pravnega sredstva in očitek, da je sodišče dopustilo nepravilno zastopanje mladoletnih tožnikov. Tak predlog za vrnitev v prejšnje stanje je nesklepčen.
Upoštevaje konkretne okoliščine, ko torej vinjenost ni dokazana in ni šlo za direkten in namenski udarec intervenienta, nadalje policija do tedaj s tem lokalom ni imela težav, kot tudi ne s samim lastnikom lokala, ko je tudi jasno razvidno, da je tožnik veliko višji in močnejši od kršitelja in dokazni postopek tudi ni dokazal velike hrupnosti v lokalu niti ne nevarnosti nemira in izgreda gostov ob izvedbi aretacije, torej posebne okoliščine niso bile podane niti glede samega lokala niti glede osebe kršitelja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru povečana nevarnost za nastanek škodnih posledic ni bila dokazana in objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke ni podana.
Za izrek denarne kazni stranki (oziroma ostalim udeležencem v postopku) v skladu z 2. odstavkom 11. člena ZPP mora biti ugotovljeno, da je slednja svoje procesne pravice zlorabila oziroma da je (v postopku) ravnala z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to tudi imanentno samemu institutu zlorabe pravice), mora iti za hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj strankino nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe obravnavanega instituta in posledičnega izreka denarne kazni (in to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega strankinega ravnanja nastala) ne omogoča.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.
ZPP člen 110, 110/3, 243. OZ člen 635, 637, 637/1.
odgovornost za napake – uveljavljanje napak izvajalca del – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – predlog za postavitev novega izvedenca – rok za plačilo predujma – sodni rok – podaljšanje sodnega roka – sodni izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – odgovor na pripombe – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi če toženec ni založil predujma za novega izvedenca, to ne pomeni, da ni treba odgovoriti na pripombe, ki jih je toženec v pripravljalni vlogi podal na izdelano izvedeniško mnenje. Sodišče bi moralo pripombe toženca poslati v odgovor izvedencu in eventuelno izvedenca na naroku tudi zaslišati. Ker ni ravnalo tako, pritožba utemeljeno navaja, da je v zvezi s stanjem na tožnikovem objektu oziroma glede ugotovljenih napak in del dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0074789
ZPP člen 180, 180/1. ZZZDR člen 62, 84, 84/2. ZN člen 43, 44, 45. ZGD-1 člen 481.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - premoženjskopravna razmerja zakoncev - razvezni postopek - neodplačen prenos poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - nesorazmerno veliko premoženje - vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi - tožba na vrnitev darila - sklepčnost tožbe
Vrednost osnovnega kapitala ob ustanovitvi drugo tožene stranke je znašala 2.100.000,00 SIT, kar v protivrednosti predstavlja 8.763,15 EUR. Ob ustanovitvi druge tožene stranke je bil tožnik njen edini direktor in edini družbenik. Da bi od vpisa te družbe v sodni register do prenosa poslovnega deleža v tej družbi na drugo toženko druga toženka pridobila premoženje v vrednosti 860.000,00 EUR, ne izhaja ne iz tožbenih navedb, ne iz priloženih dokazov. Zato tožnik ni verjetno izkazal, da je toženki podaril nesorazmerno veliko premoženje, torej premoženje, s katerim druga toženka, kot izhaja iz navedb tožeče stranke, sedaj razpolaga. Vrednost poslovnega deleža ob ustanovitvi v višini 8.763,15 EUR pa za tožnika, ki v tožbi navaja, da se že več desetletij ukvarja z veletrgovino z zdravili na mednarodni ravni, ne more biti nesorazmerno darilo. Sicer pa niti v tožbi ni utemeljil svojih trditev, da je bilo zanj kot poslovneža tako ali pa po vrednosti tudi mnogo višje darilo nesorazmerno njegovemu premoženjskemu stanju. Te navedbe pa so pogoj za sklepčnost tožbe na vrnitev darila.