ZPP člen 110, 110/3, 243. OZ člen 635, 637, 637/1.
odgovornost za napake – uveljavljanje napak izvajalca del – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – predlog za postavitev novega izvedenca – rok za plačilo predujma – sodni rok – podaljšanje sodnega roka – sodni izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – odgovor na pripombe – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi če toženec ni založil predujma za novega izvedenca, to ne pomeni, da ni treba odgovoriti na pripombe, ki jih je toženec v pripravljalni vlogi podal na izdelano izvedeniško mnenje. Sodišče bi moralo pripombe toženca poslati v odgovor izvedencu in eventuelno izvedenca na naroku tudi zaslišati. Ker ni ravnalo tako, pritožba utemeljeno navaja, da je v zvezi s stanjem na tožnikovem objektu oziroma glede ugotovljenih napak in del dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
OZ člen 361, 361/1, 361/2, 458, 458/2, 461, 461/3.
stvarne napake – stvarne napake, za katere odgovarja prodajalec – očitne stvarne napake – pregled stvari – grajanje napak – odprava stvari – odložitev pregleda do prispetja v namembni kraj
Toženec si je ogledal končne izdelke, saj je opazoval proizvodnjo kartonastih škatel, ki so bile na proizvodni liniji, ki so bile lične in takšne kot so bile dogovorjene. Toženec je zato imel možnost preveriti, ali končni izdelek ustreza vzorcu, kot je bil dogovorjen, saj drugačen tisk in otip kartona, predstavlja očitno napako, katero bi toženec lahko opazil že s pregledom. Toženec je imel na ta način možnost takoj sporočiti tožeči stranki svoje pripombe zaradi očitnih napak na kartonastih škatlah. Ker ni postopal na ta način, je to pravico iz tega naslova izgubil.
Zapadlost terjatve do dolžnika je bistveni pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj. Zgolj obstoj preživninske obveznosti (ob njeni nezapadlosti) še ne daje temelja za izpodbijanje dolžnikovih pravni dejanj.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – priposestvovalna doba – začetek teka priposestvovalne dobe – pogodba o dosmrtnem preživljanju – sprememba tožbe
Sodišče lahko dovoli spremembo tožbe kljub nasprotovanju tožene stranke, če misli, da bi bilo smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Zgolj golo pričakovanje tožeče stranke, da tožena stranka ne bo uveljavljala svojih upravičenj v primeru zamujanja s plačilom glavnega dolžnika, ni zadostna podlaga za sklicevanje na ničnost pogodbenih obveznosti, ki jih je prevzela tožeča stranka.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija
Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - vrednost stvarnega vložka
Vrednost stvarnega vložka je tolikšna, kolikor bi bilo zanj možno iztržiti z njegovim morebitnim unovčenjem, to pa je toliko, kolikor je vrednost nepremičnin, zmanjšana za vrednost hipotekarnega kredita (z vključenimi obrestmi).
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 298a/2-2.
osebni stečaj – ustavitev izvršbe – prijava terjatve – prijava hipoteke – fikcija prijave – sklep o preizkusu terjatev
Določba 1. točke 2. odstavka 298.a člena ZFPPIPP olajšuje položaj hipotekarnih upnikov, saj mora ločitveno pravico na podlagi hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti (se izreči, ali jo priznava ali prereka). Na ta način se vzpostavlja fikcija prijave hipoteke in terjatve v stečajnem postopku, zaradi katere hipotekarni upnik ne more priti v zamudo s prijavo svoje terjatve in ločitvene pravice.
Ne glede na navedeno pa ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da že zgolj to dejstvo predstavlja podlago za takojšnje postopanje po 1. točki 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Zakonska dikcija 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP namreč jasno in izrecno ter brez izjem določa, da se preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke (tudi če se pravočasnost domneva na podlagi 298.a člena ZFPPIPP) opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da sodišče po 2. odstavku 280. člena ZFPPIPP lahko postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083116
ZOZP člen 7.
regresni zahtevek zavarovalnice – zavarovalna pogodba – izguba zavarovalnih pravic – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – ekskulpacija zavarovanca – dokazno breme
Ker se toženka ni odzvala vabilu na zaslišanje, ni založila za izvedenca avtomobilske stroke, je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da ni dokazala svojih trditev, da ni zakrivila prometne nesreče. Ker je policija odredila odvzem krvi, izvidi pa so pokazali vinjenost, so izpolnjeni pogoji, da mora toženka po 7. členu ZOZP povrniti povzročeno škodo, katero je zavarovalnica izplačala oškodovancu.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0064675
ZASP člen 8, 9. OZ člen 178.
kršitev avtorske pravice – osebnostne pravice – moralne avtorske pravice – urejena zbirka uradnih dokumentov – zbirke – objava grafičnega prikaza strani na zaslonu
Zakon pri zbirki avtorsko varuje ustvarjalni izbor ali razporeditev ali uskladitev, ne pa samega gradiva.
V primeru kršitve avtorske pravice ima kršitelj po določbah ZASP o varstvu pravic možnost uveljavljati zoper kršilca varstvo pravic in povrnitev škode po pravilih o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno. Objava opravičila je nedenarna sankcija za kršitev osebnostne pravice (178. člen OZ). Moralne avtorske pravice po svoji vsebini načeloma spadajo med osebnostne pravice.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014592
ZDR-1 člen 115. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZSDP člen 9, 17, 26, 41.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zaključilo, da tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode glede njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine. Ker je bila višina starševskega nadomestila tožnikove partnerke odvisna od prispevkov, obračunanih od njene plače v obdobju pred nastopom starševskega dopusta, in ker je iz tožnikovih trditev razvidno, da je plača njegove partnerke znašala okoli 460,00 EUR neto mesečno, je tožnik verjetno izkazal, da bi mu z neizdajo predlagane začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda. Znesek plače, ki ga je tožnikova partnerka prejemala za opravljanje dela pri delodajalcu in znesek starševskega nadomestila, ki ga je prejemala v času starševskega dopusta, ne predstavljata zneska, s katerim bi lahko živela tričlanska družina (ta znesek je celo nižji od zneska minimalne plače, ki v letu 2015 znaša 790,73). Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi tožnikova družina razen prejemkov njegove partnerke prejemala še kakšne druge zneske. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083121
OZ člen 921. ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – avtomobilski kasko – izplačilo zavarovalnine – spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme – zavrnitev dokaznih predlogov – prekluzija – substanciranje dokaznega predloga
V pravdnem postopku ima vsaka stranka pravico do predlaganja dokazov in tudi pravico do izvedbe le-teh. To pa še ne pomeni, da je pravica do izvedbe predlaganih dokazov neomejena, saj obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov.
neupravičena pridobitev – pravila vračanja – kdaj je mogoče prejeto obdržati – pošten prejemnik – prejemnik odškodnine – pravnomočnost sodbe – ni razlogov o pravno pomembnem dejstvu
Ko je toženec bil seznanjen, da tožeča stranka sodbe ni prejela in posledično temu o njenih ukrepih (zahteva za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in vročitev sodbe, pritožba zoper sodbo), je vsekakor moral postati dvomljiv v pravnomočnost sodbe, v kolikor pa je bil v dvomu, ni bil več pošten prejemnik izplačanemu odškodnine v smislu 195. člena OZ, katere vračilo se vtožuje v tej pravdi.