ZAVAROVANJE TERJATEV – DRUŽINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064679
ZZZDR člen 56, 56/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba – verjetnost terjatve - obveznost nastala v zvezi s skupnim premoženjem – vračilo posojila – prevalitev dokaznega bremena – načelo kontradiktornosti – narok – pravica do izjave – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, saj je namenjen preprečitvi ravnanj, ki bi oteževala uspešno uveljavljanje terjatve, zato v fazi izdaje začasne odredbe sodišče naroka ni dolžno opraviti. Postopek z ugovorom pa je kontradiktoren postopek, v katerem je treba obravnavati trditve in dokaze obeh pravdnih strank. Če so med njima sporna pravno pomembna dejstva, glede katerih je predlagana izvedba dokazov, je tak dokazni postopek treba izvesti.
Ker je s predčasnim odstopom od pogodbe izpolnitev pogodbene obveznosti naročnika prenehala, je z verjetnostjo izkazano, da je ravnanje dolžnika, ki je šest mesecev kasneje hotel unovčiti garancijo zaradi nedokončane izvedbe del, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
obveznost plačila - plačilo za delo - razlika v plači - regres za letni dopust - odpravnina
Tožena stranka (delodajalec) tožnici v spornem obdobju ni izplačala celotne plače in regresa za letni dopust za leta 2010, 2011 in 2012, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Tožnici je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zato je na podlagi 1. odstavka 109. člena ZDR upravičena do odpravnine.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - vrednost stvarnega vložka
Vrednost stvarnega vložka je tolikšna, kolikor bi bilo zanj možno iztržiti z njegovim morebitnim unovčenjem, to pa je toliko, kolikor je vrednost nepremičnin, zmanjšana za vrednost hipotekarnega kredita (z vključenimi obrestmi).
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse – nepopoln predlog – poziv na dopolnitev vloge – izjava o premoženjskem stanju – pavšalne navedbe
Na poziv sodišča prve stopnje je tožeča stranka s pisno vlogo z dne 15. 4. 2015 sodišču zgolj predložila izjavo o premoženjskem stanju, v kateri pa je zgolj navedla višino aktive in pasive v bilanci stanja, ki znaša 3,377.478,00 EUR. Ob tem ni ponudila nobenih trditev, s katerimi bi utemeljila, da ne razpolaga s sredstvi, ki bi zadoščala za plačilo predmetne sodne takse v višini 16.051,00 EUR.
Sodišče druge stopnje načeloma soglaša s smiselno uporabo določb ZPP, kot je utemeljena v zadevi II Ips 454/2007, saj s krivdnim principom pri odločitvi o stroških ni mogoče uravnoteženo upoštevati interesov udeležencev v izvršilnem postopku v vseh položajih. Vendar v obravnavani zadevi, ko upnik ugovoru tretjega ni nasprotoval, pojasnjena dilema v sodni praksi ni bistvena, saj uporaba določb ZIZ ali smiselna uporaba določb ZPP vodita do istega rezultata.
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064683
ZDZdr člen 42, 42/2, 68. OT člen 19. OT tarifna številka 23. ZOdv člen 17, 17/5. ZOdvT člen 36.
pridržanje – pridržalni postopek – stroški – odvetnik po uradni dolžnosti – pojasnila o uporabi tarife
Namen zakonodajalca za določitev nižjega plačila (v višini polovice zneska, ki bi odvetniku pripadal po Odvetniški tarifi) za odvetnike plačane iz državnega proračuna (5. odstavek 17. člena ZOdv), je bil omejitev javnofinančnih učinkov nove OT, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke. V nasprotju z novo OT je namreč ZOdvT v 6. poglavju (32. do 40. člen ZOdvT) določal (nižje) nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike. Ni podlage za zaključek, da bi bili odvetniki postavljeni po ZDZdr v drugačnem položaju od drugih odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti (npr. v kazenskih postopkih).
prekoračitev tožbenega zahtevka – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – pobotni ugovor – prekluzija
Odločitev mimo tožnikovega (tožbenega) zahtevka pomeni odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev postopkovnih določb iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki onemogoča pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe tako v ugotovitvenem kot dajatvenem delu.
Toženec ne more biti (še) prekludiran s trditvami o ugovoru ugasle terjatve (bodisi zaradi plačila bodisi s pobotom (kompenzacijo – izjavo o pobotu) ali na kakšen drug način) zaradi tega, ker tega prej ni mogel uveljavljati zaradi nejasnosti tožnikovih zahtevkov, torej tožnikove krivde.
pogodba o izvajanju storitve čiščenja poslovnih prostorov – pridobitev izjave o primerni kvaliteti čiščenja – pogoji in njihov učinek – trditvena podlaga – čezmerno prikrajšanje – oderuška pogodba – izpolnitev z napako – ravnanje stranke – uresničitev pogoja – ničnost pogodbe
Če bi tožeča stranka korektno opravila storitev čiščenja, pa tožena stranka (oziroma uporabniki) ne bi podala izjave o primerni kvaliteti čiščenja, bi bilo mogoče takšno ravnanje tožene stranke oceniti kot ravnanje, ki nasprotuje načelu vestnosti in poštenja in s katerim preprečuje uresničitev pogoja. V tem primeru bi se štelo, da je pogoj izpolnjen.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083104
URS člen 26. OZ člen 179 180. ZKP člen 194, 194/1. ZPP člen 337, 337/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nezakonita odredba za prisilno privedbo – pravica do povračila škode – predpostavke odškodninske odgovornosti – posredni oškodovanci – povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine – denarna odškodnina – strah – okrnitev svobode – razžalitev časti in dobrega imena – povrnitev premoženjske škode – trditveno breme – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – postavitev sodnega izvedenca
Naš pravni sistem ne nudi pravne podlage za dosojo odškodnine za pretrpeli strah in izgubo dobrega imena zaradi nezakonito odrejene prisilne privedbe staršev.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - sodna rehabilitacija
Napačno je stališče, da predstavlja oviro za odpust obveznosti dejstvo, da je bil dolžnik med preizkusnim obdobjem pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje in da na obstoj te ovire ne vpliva, da je bila ob odločanju o ugovoru proti odpustu obveznosti (in ob sami vložitvi ugovora) obsodba že izbrisana iz kazenske evidence. Nedvomno je, da je institut odpusta obveznosti namenjen za tiste dolžnike, ki so se znašli v primežu prezadolženosti zaradi spleta okoliščin in ne zaradi tega, ker bi ravnali kaznivo. Na drugi strani (ne glede na morebitno zavrženost dejanj dolžnikov-obsojencev) pa je sodišče vezano na zakonske določbe o zakonski in sodni rehabilitaciji obsojencev.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona – prenehanje služnosti zaradi zastaranja – delno prenehanje služnosti zaradi zastaranja
Če se služnost izvršuje v manjšem obsegu, kot je njena vsebina, je mogoče delno prenehanje stvarne služnosti zaradi zastaranja.
ZPP člen 125a, 125a/1, 286b, 286b/1. ZDR člen 6a. ZDCOPMD člen 5.
trpinčenje na delovnem mestu - mobbing - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (domnevna prepoved uporabe sanitarij; podaja pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve; opredelitev tožnikovega neustreznega obnašanja na sindikalnem sestanku kot kršitev delovne obveznosti; pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083705
OZ člen 179, 943. ZPP člen 154.
obveznosti zavarovalnice – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – pravična denarna odškodnina – akontacija odškodnine – zamuda – zaključek zdravljenja – začetek teka zamudnih obresti – povrnitev pravdnih stroškov
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka popolno zdravstveno dokumentacijo prejela 27. 1. 2011, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ob plačilu akontacije odškodnine leta 2010 še ni bila v zamudi. Zato je odločitev v izreku sodbe, da je tožnica upravičena do zakonskih zamudnih obresti od akontacije odškodnine od 28. 1. 2010 do 23. 3. 2010, napačna.
ZJU člen 24, 24/1, 147, 147/1, 147/1-3, 149, 149/3, 150, 152a. ZDR člen 2, 2/1, 11.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - premestitev zaradi delovnih potreb
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081993
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZPP člen 184, 184/1.
povrnitev škode – poškodba pri delu – opustitev ukrepov varstva pri delu – odgovornost delodajalca – sprememba tožbe – stroški zdravljenja – krivda delodajalca – soprispevek oškodovanca – opustitev dolžnega nadzora – regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Tožena stranka je s tem, ko je zagotovila in izvedla preverjanje oškodovanke o seznanjenosti z navodili o varnem delu 4. 1. 2005 in 18. 12. 2009 sicer opravila del dolžnega ravnanja v smislu predpisov s področja varnosti pri delu, vendar je tožena stranka dolžna vzpostaviti tudi ustrezen nadzor pri konkretnem delu v smislu ali delavci predpisana navodila tudi spoštujejo v praksi. To sicer ne pomeni, da bi vsak zaposleni delavec moral imeti stalen nadzor pri spoštovanju navodil, ki jih predpiše delodajalec. Hkrati pa tudi ne pomeni, da je delodajalec potrebno dolžnost opravil že s periodičnimi usposabljanji in preizkusi zaposlenih delavcev.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sprememba poslovnega naslova – odločanje o spremembi poslovnega naslova
Registrsko sodišče v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije ne odloča o vpisu spremembe poslovnega naslova družbe v sodni register. O slednjem se odloča v samostojnem postopku, ker ne gre za adhezijski postopek, torej postopek znotraj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, ker zanj ni podlage v določbah ZFPPIPP.
POGODBENO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064760
OZ člen 51, 51/4, 597, 597/3, 603, 603/1. ZKZ člen 26, 26/5. ZPP člen 325.
odpoved najemne pogodbe – primeren naknadni rok za odpravo napak – dajatveni tožbeni zahtevek – oblikovalni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku – posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe
Za odpoved najemne pogodbe v skladu s 1. odstavkom 603. člena OZ zadostuje izvensodna enostranska izjava najemodajalca in učinkuje, odkar jo prejme najemnik, o utemeljenosti odpovedi pa sodišče odloča kot o predhodnem vprašanju in se do tega opredeli zgolj v obrazložitvi.
Za primer, da sodišče ne odloči o vseh postavljenih zahtevkih, je predvidena dopolnilna sodba. Na podlagi 1. odstavka 325. člena ZPP je toženec imel možnost v petnajstih dneh od prejema izpodbijane sodbe predlagati sodišču prve stopnje, naj odloči še o oblikovalnem zahtevku, vendar je ni izkoristil. Zato se oblikovalni tožbeni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo, šteje za umaknjenega.
Določilo 1026. člena OZ varuje poroka pred upnikom, če je ob dospelosti terjatev, v razmerju do glavnega dolžnika pasiven, torej ko upnik ne terja izpolnitve obveznosti do glavnega dolžnika.
ZD člen 128, 128/1, 128/2, 128/3. ZSVarPre-C člen 39, 40.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – omejitev dedovanja nepremičnin – prejeta denarna socialna pomoč – pravo, ki je veljalo v času zapustnikove smrti
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 128. člen ZD, ko je dediču naložilo plačilo denarnega zneska, ni pa omejilo dedovanja nepremičnin, čeprav se dedič s tem ni strinjal.