stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov pravdnega postopka – načelo uspeha – načelo potrebnosti – potrebnost stroškov – odmera stroškov – nagrada za postopek
Prvostopenjsko sodišče je priglašeno nagrado za postopek priznalo le v znesku 10 % v odvetniški tarifi določene nagrade in kot nosilni razlog za zmanjšanje nagrade navedlo ugotovitev, da je tožena stranka v predmetnem postopku vložila identičen odgovor na tožbo (ter prvo in drugo pripravljalno vlogo) kot v drugem postopku. Vendar če je nagrada odvetniku predpisana s tarifo, se le-ta odmeri po tarifi in kriterijih iz tarife in ne po poljubnih kriterijih. Gre za dva ločena postopka, v katerih tožnika nista identična, sodišče pa o povrnitvi stroškov odloča v vsakem postopku posebej, upoštevaje pri tem le kriterij potrebnosti teh stroškov za vsako konkretno pravdo. Čim je prvostopenjsko sodišče presodilo strošek nagrade pooblaščencu tožene stranke za postopek kot potrebnega za pravdo, je bilo dolžno le-to odmeriti in glede na uspeh tožene stranke skladno s tar. št. 3100 ZOdvT tudi priznati toženi stranki po navedeni tar. št. predpisano nagrado v celotnem obsegu.
Zgolj iz okoliščine, da toženi stranki pri sklenitvi notarskega zapisa o hrambi denarja izrecno nista uredili načina izplačila deponiranih sredstev za primer zaključka pravdnega postopka na procesni način, kot izhaja iz sklepa revizijskega sodišča III Ips 7/2009, še ni mogoče sklepati, da je v tem smislu šlo za opustitev dolžne skrbnosti, še manj pa, da je v posledici tega tožeči stranki nastala škoda v višini deponiranih sredstev. Deponiranje rezerviranih sredstev iz stečajne mase, s čimer je bil omogočen hitrejši zaključek stečajnega postopka, je bilo vsekakor v interesu vseh upnikov stečajnega postopka in s tem tudi tožeče stranke, saj bi bili v nasprotnem primeru v posledici stroškov nadaljnjega vodenja postopka poplačani v nižjem obsegu.
Intervenient je upravičen do povrnitve nastalih stroškov, v kolikor je v postopku uspela stranka, na strani katere je predlagal intervencijo, in sicer tudi v primeru, da sodišče ni izdalo posebnega sklepa o dopustitvi njegove intervencije.
razmerja med starši in otroki – začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – ogroženost otroka – začasna odredba
Ker otroci pravdnih strank niso ogroženi, je sodišče utemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se mladoletni otroci pravdnih strank začasno zaupajo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku.
pretep – udarnine – lahka poškodba – soprispevek ni podan – nevezanost na odločbo o prekršku
Tudi v kolikor bi tožeča stranka s svojimi fotografskimi akcijami nedovoljeno posegala v zasebnost tožene stranke, bi slednja na njena ravnanja morala odgovoriti kako drugače kot z uporabo fizične sile. Ob tem, ko bi za varstvo svojih pravno varovanih upravičenj morala ubrati pravne poti, je s svojim ravnanjem ravno nasprotno povzročila nastop konfliktne situacije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083145
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 179, 921, 922, 922/1, 944, 965, 965/1.
povzročitev škode – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari – ugovor zavarovalnice – fingirana prometna nesreča – razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – poškodba mišičja vratne hrbtenice
Ob pomanjkanju trditvene podlage o aktivnem sodelovanju tožnika pri prirejanju prometne nesreče, ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke o neujemanju poškodb na vozilih ne zadostujejo za odločitev, da toženka tožniku ni dolžna plačati odškodnine.
Toženka ni predložila opravičila za izostanek z naroka na predpisanem obrazcu, kot to zahteva 2. odstavek 115. člena ZPP. V takšnem primeru sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi ustreznega pooblastila, temveč obravnavo opravi, strankina odsotnost pa šteje kot neupravičena.
ZP-1 člen 27, 27/2, 155, 155/1, 155/1-8, 155/2, 156, 156/5. ZPrCp člen 105, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov člen 2, 2/2, 2/3, 4.
dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila - izrek sankcij - olajševalne okoliščine - predkaznovanost - stek - dvakratnik največje mere posamezne vrste globe - absolutna bistvena kršitev postopka
Glede na ugotovitev toksikološke preiskave obdolženki odvzete krvi, iz katere izhaja, da je obdolženka imela v krvi lorazepam, se zgolj na podlagi takšnega rezultata šteje, da je vozila pod vplivom teh snovi, kar istočasno predpostavlja njeno zmanjšano sposobnost za vožnjo, ne da bi se ugotavljal in presojal dejanski vpliv psihoaktivnega zdravila.
Gestorjev nagib je vselej altruističen, njegov namen je dosega tuje koristi. Česa takšnega sodišče prve stopnje v ravnanju tožeče stranke ni ugotovilo, saj je njeno ravnanje temeljilo na pogodbi.
pravica do povračila škode - odškodnina za vojno škodo - druga svetovna vojna - premoženjska vojna škoda - odgovornost države za nesprejem zakona - normativna protipravnost - aktivna legitimacija - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dediščini v korist določenega dediča
Normativna protipravnost je lahko podana tudi v primeru, ko zakonodajni organ opusti izdajo zakona, ki bi ga moral izdati. S tem, ko država ni sprejela zakona, ki bi oškodovancem priznal pravico do povračila premoženjske vojne škode, ni ravnala protipravno.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pravni interes za ugotovitveno tožbo - sklepčnost tožbe
Če je s posebnimi predpisi določeno,da se sme vložiti ugotovitvena tožba, tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa. V konkretnem primeru je ZFPPIPP takšen predpis, ki tožeči stranki daje pravico do vložitve ugotovitvene tožbe, ker ji je bila v stečajnem postopku prerekana izločitvena pravica, ne da bi posebej utemeljevala svoj pravni interes, saj ima v takšnem primeru pravico vložiti tožbo, ki jo zakon sam opredeli kot ugotovitveno tožbo.
Toda privilegij neutemeljevanja pravnega interesa mora vlagatelj vseeno upravičiti tako, da predloži napotitveni sklep stečajnega sodišča, kar je tožeča stranka smiselno storila, ko je predložila dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev.
Ko sodišče takšno tožbo prejme, še vedno mora paziti na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti in ima pravico in dolžnost, da samo ugotavlja pravno relevantne procesne podatke in seveda tudi ugotavlja materialnopravne relevantne podatke, ker pravda, ki teče v primeru napotitvenega sklepa ni absolutno samostojna, ampak je vezana na dogajanje v stečajnem postopku in tako se sicer uveljavljeno razpravno načelo sme prebiti s preiskovalnim načelom.
Za sklepčnost tožbe, kot jo je vložila tožeča stranka, je pravno odločilno dejstvo začetek stečajnega postopka, ker je izločitvena pravica pravica lastnika premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika in mora ta pravica obstajati na dan začetka stečajnega postopka.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – gradbeni objekt – pojem stavbe – provizorij – kontejner
Četudi je tak objekt (kontejner s platneno streho) vpisan v kataster stavb, to še ne pomeni, da ga mora sodišče s stvarnopravnega vidika presojati kot stavbo. Sodišče namreč ni vezano na dejanske ugotovitve drugih organov iz drugih postopkov.
ZJU člen 5, 5/1, 101, 101/4, 101/5. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32, 32/8. ZDR člen 163, 163/2, 166.
vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja - stroški izobraževanja - pogodba o usposabljanju - kršitev pogodbenih obveznosti
V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka od toženca vtoževala vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja na podlagi sklenjene Pogodbe o usposabljanju. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sporno razmerje med tožečo stranko in tožencem nastalo s trenutkom, ko je toženec kršil svojo obveznost, ki jo je s pogodbo o usposabljanju prevzel (zavezo, da bo še dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu ostal v delovnem razmerju pri tožeči stranki). V primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja po želji oz. krivdi toženca pa je bila v tej pogodbi dogovorjena sankcija povrnitve sorazmernega dela stroškov usposabljanja v roku treh mesecev po nastanku dogodka (torej po datumu predčasnega prenehanja delovnega razmerja). Kršitve pogodbenih obveznosti iz pogodbe o usposabljanju se presojajo glede na zakonske ter podzakonske predpise in glede na pogodbene določbe, ki so bile v veljavi v času nastanka spornega razmerja (torej v času kršitve obveznosti) in ne v času, ko je bila pogodba sklenjena. Ker v času po opravljenem pravniškem državnem izpitu in v času nastanka spornega razmerja ni več veljala zakonska določba petega odstavka 101. člena ZJU (da obveznost ugasne, če delodajalec uradnika v šestih mesecih ne imenuje v naziv oziroma premesti na delovno mesto, za katerega je predpisana izobrazba, ki jo je uradnik pridobil) in ker tudi pogodba o usposabljanju ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca, je bil toženec dolžan ostati v delovnem razmerju pri tožeči stranki še najmanj dve leti po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker je toženec to svojo obveznost kršil, je dolžan tožeči stranki povrniti sorazmerni del stroškov usposabljanja.
Pravdno sodišče ni vezano na ugotovitve kazenskega sodišča, ki obravnava isti dogodek, glede okoliščin, ki ne predstavljajo podlage za izdajo obsodilne sodbe.
Trditve tožnika, da toženca ni napadel, temveč je bil izzvan in napaden sam, predstavljajo zadostno trditveno podlago, da sodišče njegovo ravnanje presoja tudi v luči silobrana.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZFPPIPP člen 227, 227/1, 301, 301/8.
zavrženje tožbe – pravni interes – postopek osebnega stečaja – prijava terjatve v stečajnem postopku – priznana terjatev
Tožeča stranka je v tej pravdi vtoževano terjatev prijavila v stečajnem postopku, stečajni upravitelj pa jo je priznal. To pomeni, da je o terjatvi, ki je predmet tega pravdnega postopka, že pravnomočno odločeno v postopku osebnega stečaja nad toženko. S tem je prenehala pravna korist tožeče stranke za vodenje te pravde (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dopolnitvi tožbe, ki jo je tožeča stranka na poziv sodišča vložila v spis. Sodišče prve stopnje je dopolnjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi pred tem dalo toženi stranki možnost da se z dopolnitvijo seznani. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.
pravica do obveščenosti delničarja - podatki o zadevah družbe - enakopravna obravnava vseh delničarjev
Če da poslovodstvo podatke posameznemu delničarju, jih mora (na zahtevo) dati tudi vsakemu drugemu delničarju. Poslovodstvo pa ima pravico, da zahtevanih podatkov ne da (kar velja lahko le za vse delničarje), če oceni, da so podani pogoji iz drugega odstavka 305. člena ZGD-1. V takšnem primeru se lahko delničar obrne na sodišče, ki odloča o tem, ali mora poslovodstvo dati zahtevane podatke (306. člen ZGD-1). V tem nepravdnem sodnem postopku pa sodišče odloča le o tem, ali je poslovodstvo delniške družbe utemeljeno zavrnilo (na skupščini) zahtevani podatek delničarja.
Ni naloga sodišča, da zbira podatke o premoženjskem stanju, temveč da preverja njihovo resničnost, v kolikor upnik z njimi postreže.
Že pritožnikov predlog za odlog plačila je bil tako skop, da ga niti ni bilo mogoče preizkusiti, zato pritožnik sedaj nekorektno sodišču očita nepreizkusljivost njegove odločitve za zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse.
Edini tožnikov prihodek, s katerim se moraJO preživljati on in njegovi družinski člani, je nadomestilo za invalidnost v višini 262,00 EUR. Ker je ta znesek nižji od osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 269,20 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre), pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse za tožnika v celoti.