smiselna uporaba ZPP – dopolnitev predloga – zavrženje predloga
Ker tožena stranka v postavljenem roku ni sledila pozivu sodišča in predloga ni ustrezno dopolnila, je bil njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavržen.
pozneje najdeno premoženje – spor o obsegu zapuščine – dodaten sklep o dedovanju – napotitev na pravdo – vsebina sklepa o dedovanju – ocena vrednosti zapuščine
Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da pogoj za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede vseh v predlogu navedenih premičnin ni izpolnjen, saj med dediči ne obstaja soglasje o lastništvu premičnin, navedenih v predlogu in kasnejših dopolnitvah.
Tudi če bi bil pred škodnim dogodkom masten (in ne le moker) madež na stopnišču stanovanjskega bloka, je pretirana zahteva tožnika, da bi morale biti stopnice vedno in v vsakem trenutku dneva očiščene in brez madežev. Takšna zahteva ni življenjska in je očitno nerazumna. Da pa bi zavarovanec toženke sicer opustil dolžno čiščenje, tožnik ni navajal, (npr. da ne bi čistil dovolj dobro oziroma dovolj pogosto; da je bil opozorjen, pa ni počistil, ipd.). V vsakem primeru mora tožnik precizirati, česa naj toženec ne bi storil. Dejstvo, da je na stopnišču stanovanjskega bloka, ki ga uporablja več stanovalcev, mogoče pričakovati mokre ali mastne madeže, ne zadostuje za odškodninsko odgovornost. Pri hoji po stopnicah ob običajni previdnosti se je padcu na madežu vsekakor mogoče izogniti. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da tožnik pri hoji po stopnicah očitno ni bil dovolj pazljiv ali pa je šlo za nesrečno naključje, za katero tožena stranka ne odgovarja.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064682
OZ člen 1019. ZPP člen 4, 116, 214, 339, 339/2, 339/2-8.
obravnava v odsotnosti stranke – narok – oprava naroka – odsotnost stranke – vabilo na glavno obravnavo – pogodba o finančnem leasingu – poroštvena izjava
Prvo sodišče ni storilo absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je obravnavo opravilo v pritožnikovi odsotnosti. Toženec je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen in svojega izostanka pravočasno ni opravičil, zato prvo sodišče ni imelo zakonite podlage, da bi narok preložilo. Pritožnik je pisno opravičil svoj izostanek šele po zaključku naroka, čeprav bi moral svoj izostanek opravičiti vnaprej in ne šele po zaključku naroka, oziroma bi moral po tem, ko je do zamude že prišlo, skladno s 116. členom ZPP predlagati vrnitev v prejšnje stanje.
pretep – udarnine – lahka poškodba – soprispevek ni podan – nevezanost na odločbo o prekršku
Tudi v kolikor bi tožeča stranka s svojimi fotografskimi akcijami nedovoljeno posegala v zasebnost tožene stranke, bi slednja na njena ravnanja morala odgovoriti kako drugače kot z uporabo fizične sile. Ob tem, ko bi za varstvo svojih pravno varovanih upravičenj morala ubrati pravne poti, je s svojim ravnanjem ravno nasprotno povzročila nastop konfliktne situacije.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083145
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 131, 179, 921, 922, 922/1, 944, 965, 965/1.
povzročitev škode – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – zavarovalna pogodba – nastanek zavarovalnega primera – izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari – ugovor zavarovalnice – fingirana prometna nesreča – razpravno načelo – trditveno in dokazno breme – povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – poškodba mišičja vratne hrbtenice
Ob pomanjkanju trditvene podlage o aktivnem sodelovanju tožnika pri prirejanju prometne nesreče, ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke o neujemanju poškodb na vozilih ne zadostujejo za odločitev, da toženka tožniku ni dolžna plačati odškodnine.
delni umik tožbe – privolitev tožene stranke – stroški postopka – uspeh strank v pravdi – vročanje – pogodba o finančnem leasingu – kršitev pogodbe – odstop od pogodbe – vročanje pošiljk – pravočasnost trditev
Privolitev v delni umik tožbe je upoštevna, čeprav je tožena stranka pred tem umiku nasprotovala (2. odstavek 288. člena ZPP).
Uspeh stranke v pravdi se ugotavlja glede na višino tožbenega zahtevka ob odločanju o njem. Morebitne stroške zaradi delnega umika tožbe in posledično temu delne ustavitve postopka je treba zahtevati izrecno (2. odstavek 154. člena in 2. odstavek 158. člena ZPP).
ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju – plačilo kupnine za stanovanje – poslovni delež na družbi
Sodišče je ob ugotovitvi, da je bilo plačilo kupnine za predmetno stanovanje dogovorjeno v več obrokih, pravilno ugotavljalo prispevek posameznega zakonca k plačilu kupnine, kot eno izmed okoliščin, ki vpliva na končni delež zakonca na stanovanju kot skupnem premoženju.
najemna pogodba - višina najemnine - stroški z uporabo poslovnega prostora - obratovalni stroški - dogovor o spremembi višine najemnine - oderuška pogodba
Da bi tožena stranka uspela z ugovorom oderuštva, bi morala zatrjevati in izkazati tako subjektivni element (stisko, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost, …), kot tudi očitno nesorazmerje med višino najemnine in tistim, kar je zanjo prejela. Samo njeno zatrjevanje, da poslovni prostor nima dobre lokacije, da v njem ni vode, sanitarij in odštevalnih števcev, da najemnina presega za več kot 50 % najemnino primerljivega poslovnega prostora, in da je najemnina v določenih mesecih predstavljala več kot 30 % vseh prihodkov tožene stranke, ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075132
OZ člen 662, 663, 663/3. ZPP člen 124, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
gradbena pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – dolžnost obvestitve in izguba pravic – pravočasnost grajanja napak – prekluzivni rok – popravni sklep – zapisnik o glavni obravnavi – aktivna legitimacija etažnih lastnikov – enotno sosporništvo
Sodna praksa med napake po 662. členu OZ ne šteje le tistih, ki ogrožajo stabilnost gradbe v ožjem smislu, pač pa tudi napake, ki onemogočajo običajno in pričakovano normalno uporabo objekta.
Popravni sklep ni dopusten v primerih poseganja v vsebinske odločitve sodišča in tudi ne dopušča odprave nasprotij med izrekom in obrazložitvijo sodbe.
Pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano (3. odstavek 256. člena OZ). Takšna domneva je po novejši sodni praksi izpodbojna.
Pravilno je stališče, da se pri neodplačnih razpolaganjih za utemeljenost zahtevka ne zahteva, da bi tretje osebe, torej obdarjenci, vedele oziroma se mogle zavedati, da obdarovalec (dolžnik) škoduje svojemu upniku.
Edini tožnikov prihodek, s katerim se moraJO preživljati on in njegovi družinski člani, je nadomestilo za invalidnost v višini 262,00 EUR. Ker je ta znesek nižji od osnovnega zneska minimalnega dohodka (ki znaša 269,20 EUR in ga opredeljuje 8. člen ZSVarPre), pritožbeno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse za tožnika v celoti.
Izrek izpodbijane sodbe bi bil pravilen le, v kolikor bi sodišče prve stopnje pred tem sodbo izdano v skrajšanem postopku razveljavilo, česar pa ni storilo. Sodišče prve stopnje, ki je v ponovljenem postopku odločalo o obdolženčevem ugovoru zoper sodbo sodišča prve stopnje izdano v skrajšanem postopku, bi zato moralo le obdolženčev ugovor zavrniti kot neutemeljen.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dopolnitvi tožbe, ki jo je tožeča stranka na poziv sodišča vložila v spis. Sodišče prve stopnje je dopolnjenemu tožbenemu zahtevku ugodilo, ne da bi pred tem dalo toženi stranki možnost da se z dopolnitvijo seznani. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOZP člen 7. OZ člen 153, 154, 154/2. ZPP člen 14.
odgovornost za škodo od nevarne stvari – oprostitev odgovornosti – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – kolo z motorjem – subjektivna odškodninska odgovornost – nevezanost pravdnega sodišča na kazensko oprostilno sodbo
Oba voznika sta kršila določila ZVCP, vožnja obeh je bila zaradi vpliva alkohola neprimerna. Zato je materialnopravno pravilna odločitev, da sta kriva oba enako.
Določba petega odstavka 123. člena ZP-1 med drugim predpisuje, da če je hramba zaseženega predmeta zvezana s prevelikimi stroški, odredi sodišče, ki je pristojno za postopek o prekršku, da se tak predmet proda. Navedena zakonska določba sicer predpisuje, da se v teh okoliščinah takšen predmet proda, vendar pritožbeno sodišče to zakonsko določbo ocenjuje po njenem namenu, to je, da se čim hitreje eliminirajo stroški hrambe predmeta, ki so očitno nesorazmerni, ta nesorazmernost pa je tem bolj očitna, kolikor je predmet manjše vrednosti, prav slednja okoliščina pa praviloma prodajo takšnega predmeta minimalne oziroma majhne vrednosti onemogoča ter bi bilo povsem neracionalno glede na namen zakonodajalca navedeno zakonsko določbo zaradi tega tolmačiti tako, da gre za eliminacijo navedenih stroškov hrambe predmeta zgolj z njegovo prodajo in ne tudi uničenjem.