upravni spor - subsidiarni upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je tožnik tožbo v upravnem sporu na podlagi 4. člena ZUS-1 vložil po poteku roka 30 dni, odkar je bil seznanjen z odločitvijo toženke, je tožba vložena prepozno.
ZUP člen 9, 144, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev v naziv - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je imel organ pred seboj primer, kjer iz samih podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka po prejemu predloga senata BF za napredovanje tožeče stranke v naziv (skupaj z celotno dokumentacijo in ocenami poročevalcev), le-to posredovala v obravnavo HK UL, ki kasneje v svojem mnenju senatu UL ni predlagala izvolitve tožeče stranke v naziv znanstveni svetnik. Vendar pa ni samo ocena dejstev s strani HK UL drugačna od mnenja tožeče stranke in ocene BF, ki je predlagala izvolitev glede izpolnjevanja pogojev tožeče stranke za napredovanje v naziv, ampak se tožena stranka in tožeča stranka sklicujeta tudi na različna dejstva glede števila relevantnih znanstvenih člankov in mednarodne odmevnosti, za kar pa obstajajo kvantificirani indikatorji v Merilih. Organ bi zato moral v danih okoliščina tožečo stranko seznaniti s svojimi bistvenimi ugotovitvami glede števila znanstvenih člankov in njihove kvantificirane znanstvene odmevnosti ter ji tako dati možnost, da se o tem izjavi in šele po tako izvedenem postopku odločiti o vlogi tožeče stranke. Po določbi prvega in tretjega odstavka 9. člena ZUP organ namreč svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih stranki ni dal možnosti, da se izjavijo, če so ta dejstva pomembna za odločitev.
Pravica tožnika do pravnega sredstva v zadevah izvolitev v znanstveni naziv je lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno glede na določna pravila in točkovalnik za znanstveno in pedagoško dejavnost po Merilih.
Glede na to, da je tudi v upravno sodni praksi potrjeno stališče, da je dovoljen, zakonit ter v skladu s 4. alineo drugega odstavka 20. člena ZKZ pogoj ponudbe, po katerem se kmetijska zemljišča - ne glede na lego in namensko rabo - prodajajo izključno skupaj, je tožena stranka upoštevaje določbe OZ pravilno štela, da pomeni ponudba tožeča stranke bistveno spremembo ponudbe in jo zato v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZKZ utemeljeno ni štela za stranko v postopku odobritve pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Niti iz dejanskega stanja niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je zahteva očitno nerazumna oziroma neutemeljena. Zato je tožena stranka nepravilno uporabila določbo prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
stroški postopka - odmera stroškov postopka - nagrada v razponu - prosti preudarek
Za pravilno uporabo določbe 13. člena ZOdvT je po presoji sodišča zlasti pomembno, da upravni organ prosti preudarek, za uporabo katerega je pooblaščen na podlagi ZOdvT, uporabi v okviru danega pooblastila in da uporabo tega preudarka ustrezno obrazloži ter ga uporabi pravično.
Ob upoštevanju dejanske, kot tudi materialnopravne podlage v zvezi s predmetno tožnikovo pritožbo je šlo za primer, ki ni povprečno zahteven. Tožena stranka je pravilno upoštevala tožnikovo angažiranje v pritožbi glede ureditve odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Kot je to tožniku pravilno pojasnil tudi pritožbeni organ, uporaba tujih pravnih virov in tujega jezika za uspešnost predmetne pritožbe tudi po presoji sodišča ni bila potrebna, saj je v predmetni zadevi šlo za presojo upravne odločbe po slovenski zakonodaji. Prav tako ni bilo potrebno posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij oz. specialistično znanje, kot to zatrjuje tožnik, kar bi utemeljevalo uporabo višjega količnika nagrade. Glede na vsebino predmetne pritožbe tožnika po mnenju sodišča pravični preudarek ne nasprotuje uporabi količnika 1,0.
davek od dohodkov pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - posojilna pogodba - vračilo posojila - simuliran (navidezni) pravni posel
Tožeča stranka pri sklepanju pogodb ni sledila osnovnemu namenu, za katerega se ustanavljajo gospodarske družbe, to je doseganju dohodkov in dobička iz poslovanja in da je bil namen tožeče stranke, da s številnimi medsebojno povezanimi transakcijami, s katerimi je preko posojilnih pogodb prelivala sredstva med povezanimi osebami, zabriše izvor kapitala, ter z zapletenimi transakcijami oteži vpogled v poslovanje. Tožeča stranka ni pojasnila v čem je ekonomski namen opisanih ravnanj, ko povezane osebe ena drugi v dolgi verigi posojajo sredstva, pri čemer posojilojemalka praviloma sredstva plasira kot posojilo naprej naslednji povezani osebi. Dejstvo, da je A.A. neposredni ali posredni lastnik oz. upravljavec v obravnavanih transakcijah udeleženih družb, ni sporno. Takšna povezanost pa tudi po presoji sodišča omogoča usklajeno delovanje, katerega cilj je izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti A.A. s sklenitvijo (navideznih) pravnih poslov, ki jih v enakih ali primerljivih okoliščinah osebe brez ugotovljenih povezav ne bi sklenile.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - lokacijsko dovoljenje - gradnja na drugi lokaciji
Lokacijsko dovoljenje lahko daje legalnost le objektu, ki je postavljen na parceli, ki je označena v njegovem izreku. Da to ni parcela, ki jo je imel v mislih investitor oziroma drugi udeleženci v postopku in pri gradnji, za odločitev o legalnosti objekta ni pomembno, prav tako tudi ne razlogi, iz katerih je do tega prišlo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - odločba organa druge stopnje
V obravnavani zadevi tožnik izpodbija akt - odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je pritožbi (v tem postopku stranke z interesom) ugodil in popravni sklep Upravne enote Grosuplje št. 321-93/1993-103 (302) z dne 7. 3. 2016 odpravil in prvostopnemu organu naložil, da mora odločiti še o vračilu nevrnjenega dela podržavljene parcele. Navedena odločba ne izpolnjuje procesnih predpostavk, ki jih določaj ZUS-1 o predmetu upravnega spora, torej da je predmet upravnega spora zgolj akt organa, ki je vsebinsko odločil o zahtevku stranke, ter da je postopek odločanja o zadevi končan. Namreč pri izpodbijani odločbi gre za procesni akt drugostopnega organa, ki je prvostopni sklep, s katerim je prvostopni organ napačno presodil, da so na podlagi pritožbe tožnika z dne 4. 3. 2016 zoper pravnomočno delno denacionalizacijsko odločbo št. 321-93/93-TR/2 z dne 24. 7. 1998, podani pogoji za izdajo popravnega sklepa (in s tem napačno obravnaval vlogo tožnika) odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, da odloči še o neodločenem denacionalizacijskem zahtevku. Izpodbijana odločba zato ne ustreza definiciji upravnega akta, zoper katerega se lahko vloži upravni spor, saj z njo organ ni odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
ZDen člen 14, 15, 15/3. ODZ člen 418. ZVS člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - cerkve in druge verske skupnosti - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
Krog denacionalizacijskih upravičencev po ZDen ni omejen le na tam naštete pravne subjekte, temveč je upravičenec glede na okoliščine posameznega primera lahko vsak pravni subjekt, ki je sicer hkrati sestavni del cerkve in drugih verskih skupnosti, njihovih ustanov oziroma redov.
Tudi semenišče ima lastnost pravne osebe, kot pravna oseba pa je tako tudi nosilec lastninskih in drugih premoženjskopravnih upravičenj.
V obravnavanem primeru ne gre za vprašanje ureditve notranjih razmerij med tožnico in semeniščem (vprašanjem nadrejenosti in podrejenosti dveh cerkvenih pravnih oseb, pravice zastopanja in upravljanja s premoženjem določene cerkvene pravne osebe) po določbah kanonskega prava, temveč za vprašanje razlage oziroma uporabe določb ZDen in s tem povezanih civilnopravnih razmerij, torej pravnega reda RS.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - vpis v register
Le nadzorstvo in navodila, ki bi bila take vsebine in intenzitete, da bi tožnik več ne izvajal nadzorstva in dejal navodil delavcem (v smislu razmerja delodajalec - delavec, ki opravlja delovni proces delodajalca), bi pomenilo, da ugotovljeno dejansko stanje ne odgovarja načinu dela, kot ga opredeljuje prvi odstavek 163. člena ZUTD in za katerega zagotavljanje je potrebno dovoljenje in vpis v register.
odobritev pravnega posla - javna dražba - sklep o izročitvi nepremičnine - vrstni red predkupnih upravičencev
V pravni položaj tožnika ne bo poseženo, kolikor se bo nezakonitost prodaje nepremičnin kasneje ugotovila, kajti šele sklep sodišča o izročitvi nepremičnine ima podobno funkcijo kot razpolagalni pravni posel pri pravno poslovnem prenosu lastninske pravice.
Promet, ki poteka na podlagi javne dražbe je zakonit način prometa s kmetijskimi zemljišči glede na 25. člena ZKZ. V postopku javne dražbe pa se ne upošteva prednostnega vrstnega reda iz 23. člena ZKZ, torej vrstni red predkupnih upravičencev tudi ni predmet preizkusa pred upravnim organom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 380/2012 z dne 12. 9. 2013) izhaja, da spreminjanje odločb, še zlasti po njihovi dokončnosti in pravnomočnosti, zmanjšuje zaupanje v pravo, zato se izredna pravna sredstva umeščajo v sistem za zagotovitev sanacije le najhujših napak pri urejanju upravnopravnih razmerij. Zato je Vrhovno sodišče RS pri navedenem izrednem pravnem sredstvu po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2 presojalo, ali je bilo v zadevi očitno kršeno materialno pravo.
Kršitev je očitna, če jo je, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavanem primeru ne gre za očitno kršitev, saj zgolj dejansko stanje, ugotovljeno z odločbo, ne nakazuje, da je bil materialni predpis uporabljen napačno.
Pravna ureditev upravičenje do vračila plačanega komunalnega prispevka veže izključno na situacije, v katerih investitor sploh ni pridobil upravnopravnega upravičenja do gradnje, ker gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano, ali pa je to upravičenje izgubil, ker je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. V vseh ostalih situacijah, ko je investitor upravičenje do gradnje, ki ga je pridobil z gradbenim dovoljenjem, izkoristil oziroma konzumiral, vračilo komunalnega prispevka po teh določbah ni mogoče.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrolni pregled - namenska razlaga zakona - napačna uporaba materialnega predpisa
Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja, da se tožnikovi psi prosto sprehajajo, očitno ne pomeni kršitev zahteve KRA_VARPP po Uredbi KOPOP.
ZGO-1 člen 50a, 50a/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260/9.
soglasje za poseg v varovalni pas ceste - izdaja soglasja za cestni priključek - obnova postopka izdaje soglasja - stranski udeleženec - pravni interes
Odločanje o soglasju za priključitev pomeni odločanje o pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za priključitev nepremičnine na gospodarsko javno infrastrukturo in lokacijo ter tehnične značilnosti tega priključka, kar v primeru solastnega zemljišča, po katerem naj bi potekal ta priključek, pomeni tudi način uživanja (so)lastniške pravice na tem zemljišču.
ZSS člen 74, 74/1, 74/1-4. ZUP člen 129, 129/2, 129/2-2, 280.
sodniška funkcija - mirovanje sodniške funkcije - predlog za izrek ničnosti odločbe - pravni interes - aktivna legitimacija
Ni spora o tem, da je imel v postopku izdaje odločbe tožnik formalni status stranke, saj je bilo z njo na predlog tožnika odločeno o mirovanju njegovih pravic in obveznosti iz naslova sodniške službe. Sodišče se sicer strinja s stališčem tožene stranke, da formalni status stranke v postopku izdaje odločbe ni izključno merilo za priznanje aktivne legitimacije oziroma položaja stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP. Po stališču Ustavnega sodišča RS (odločba št. Up-666/10 in Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011) so namreč v smislu te določbe v enakem pravnem položaju vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, ne glede na to, ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje izpodbijanega akta in se mora zato tudi aktivna legitimacija stranke iz prvega odstavka 280. člena ZUP presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na priznanje tega statusa oziroma pravni interes v že končanem prejšnjem postopku.
ZMZ-1 člen 49, 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 5, 5/1, 12, 12/2, 17, 19, 19/1.
Očitek bistvene pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa je po presoji sodišča utemeljen. Tožena stranka v razlogih sklepa sicer povzame navedbo tožnikov, da ima prvi tožnik do 28. 9. 2017 dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, vendar se o njej v svojih razlogih z ničemer ne izreče. V izpodbijanem sklepu se dejansko stanje v tem pogledu povsem neobrazloženo ne ugotavlja, saj v njem tožena stranka ne navede niti razlogov, ki bi kazali na presojo zatrjevanega dejstva kot pravno neupoštevnega oziroma nerelevantnega.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - inšpekcijski zavezanec
S tem, ko je inšpekcijska odločba postala pravnomočna, je tožnik kot investitor, skladno z določbo prvega odstavka 157. člena ZGO-1 zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka ne glede na navodila sodišča prošnjo tožnice zavrnila zato, ker je štela, da ne izpolnjuje materialnega kriterija iz 24. člena ZBPP in ni upravičena do BPP iz razloga, ker njeno osebno vozilo presega 28-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar je v nasprotju z materialnimi predpisi.
kulturna dediščina - vpis v register kulturne dediščine - pogoji za vpis v register - stroški postopka
Lastnik se sicer ne more upirati vpisu v register kulturne dediščine, kolikor so za to izpolnjeni pogoji. Ker pa ta vpis prinaša določene omejitve, je treba obstoj kulturne dediščine z gotovostjo ugotoviti ter jo omejiti na najmanjši možni obseg.