ZUS-1 člen 32, 32/2. ZBan-2 člen 273, 273/1-1, 277, 277/2, 278, 278/2, 278/3, 358, 358/3. URS člen 49.
začasna odredba - prepoved opravljanja funkcije nadzornega sveta banke - pavšalne navedbe - morebitne bodoče posledice - nedokazane trditve - svoboda izbire poklica - javna korist - izpostavljenost medijem - poseg v čast in dobro ime - nadzor v javnem interesu
Neposredne pravne posledice izvršitve izpodbijanega akta se z izrečeno prepovedjo izčrpajo, zato je splošno zatrjevanje pritožnika o morebitnih, torej zgolj posrednih, potencialnih bodočih posledicah ne samo nedokazano, temveč za presojo v obravnavanem primeru izdaje začasne odredbe tudi nebistveno.
ZBan-1 člen 217, 217/1, 330, 347, 347/1, 347/4, 350 253, 253/1. ZBan-1L člen 32, 39, 39/1, 39/3. ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. URS člen 23, 33.
izredni ukrep - izredna uprava - delničar banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije
Tožeča stranka bi v primeru, kot je obravnavani, morala na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku zahtevati bodisi vstop v postopek, oziroma če je bil ta končan, zahtevati obnovo upravnega postopka po določbah ZUP. Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da je predhodno priznan status stranke v upravnem postopku pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016958
UZITUL-A člen 22 b, 22b/1, 22b/2, 22b/3, 22c, 22c/6, 22č, 22č/5, 22č/6, 22č/13, 22č/15, 22d. URS člen 22, 23, 33. ZZLPPO člen 68, 68/3. ZPSS člen 1, 11, 12, 12/1, 13, 13/3, 14, 16, 18, 19, 20, 22. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 380, 380/2.
sanacija bank - Ljubljanska banka (LB) - Nova Ljubljanska banka (NLB) - Kreditna banka Maribor (KBM) - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) - delničarji - razlastitev delničarjev LB in KBM - sanacija LB - sanacijska odločba Banke Slovenije - unovčenje slabih terjatev - podrejene terjatve - metoda izračuna podrejene terjatve - izvedenec - upoštevanje dopolnitve izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje na napačni materialnopravni podlagi - privatizacija NLB in NKBM
Podrejene terjatve niso vezane na lastniški kapital KBM in LB, posledično pa tudi niso vezane na lastniški kapital NKBM in NLB.
Nekdanji delničarji LB in KBM so upravičeni do sorazmernega dela (sorazmerno z njihovo prejšnjo udeležbo v osnovnem kapitalu banke na podlagi delnic, katerih imeniki so bili) morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije. Od navedenega izračuna se torej vrednost obveznic, izdanih bankam v sanaciji za odkup slabih terjatev, ne odšteva.
Če ASBH ne bi vlagala v sanacijo (z izdajo obveznic in prevzemom potencialnih obveznosti), tudi LB ne bi razpolagala s pozitivnim jamstvenim kapitalom, zato nekdanji delničarji LB niso upravičeni participirati pri tistem, česar brez vlaganj ASBH oziroma toženke ne bi bilo.
Glede na to, da je ASBH od LB prevzela slabe terjatve, za katere je bilo ocenjeno, da jih bo mogoče izterjati v 25 %(5), in potencialne (pogojne) obveznosti, so nekdanji delničarji LB upravičeni do sorazmernega dela morebitnega preostanka denarnega premoženja, ki ga je ASBH oziroma toženka pridobila z unovčenjem slabih terjatev in po poplačilu uveljavljanih pogojnih obveznosti ter stroškov sanacije.
Ugovor toženke, da terjatev tožnikov še ni zapadla, ker še niso bila rešena sukcesijska vprašanja, ni utemeljen, saj podrejene terjatve niso odvisne od rešitve sukcesijskih vprašanj.
Zmotno je sklepanje sodišča druge stopnje, da sanaciji LB in NLB nista povezani in da zaključek sanacije NLB ne pomeni tudi zaključka sanacije LB, zato sanacija LB še ni zaključena. Namreč od uveljavitve UZITUL-A LB ni več »banka«, saj od takrat dalje zgolj le še upravlja s preostankom premoženja (22.c člen UZITUL-A) in torej ne opravlja več bančnih poslov, po šestem odstavku 22.č člena UZITUL-A pa je uprava NLB morala sprejeti zaključno bilanco LB. Po ZPSS pa se sanacija izvaja zgolj v bankah in hranilnicah (1. člen ZPSS) ter z namenom preprečiti stečaj banke (22. člen ZPSS). Ker torej LB od uveljavitve UZITUL-A ni več »banka«, se tudi sanacija v njej ni več izvajala.
Sanacija LB je
de facto
zaključena, ko so bile unovčene slabe terjatve in poplačane uveljavljane potencialne obveznosti.
ZBan-1 člen 65, 65/5-1, 65/5-2, 68, 68/1-2, 68/1-5, 129, 129-9, 173, 338, 338/1, 338/2-2, 338/4. Sklep o upravljanju s tveganji člen 11, 12.
odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke - odločba o začetku postopka - odločba o pogojnem odvzemu dovoljenja - kontradiktornost postopka - pravila o upravljanju s tveganji - ogroženo poslovanje banke
Po presoji Vrhovnega sodišča je Banka Slovenije dovolj prepričljivo obrazložila in utemeljila svojo ugotovitev, da je uprava banke B., katere član je tožnik, kršila obveznosti iz 173. člena ZBan-1. Na podlagi vseh relevantnih dejstev je razumno pojasnila, zakaj šteje, da so bili opravljeni posli neetični, mestoma nestrokovno opravljeni ter v nasprotju z visokimi poslovnimi standardi, zaradi česar je bila banka B. izpostavljena povečanim tveganjem (razlogi iz 2. točke prvega odstavka 68. člena v povezavi s kršitvami 173. člena ZBan-1; 5. - 15. stran Odločbe o pogojnem odvzemu dovoljenja). Razlogi Banke Slovenije so razumljivi, sprejemljivi in ustrezno obrazloženi. Tožnik po presoji Vrhovnega sodišča ugotovitev in presoje Banke Slovenije ni uspel izpodbiti. Tožnikovo razlogovanje, da je treba posledice ogrožanja banke ugotoviti z gotovostjo, v konkretnem primeru pa glede nobenega očitanega posla naj ne bi bilo izkazano, da bi kakršnakoli škoda nastala ali da bi bilo zaradi načina ravnanja kakorkoli ogroženo poslovanje banke, ni utemeljeno. Po presoji Vrhovnega sodišča negotovih dejstev ni mogoče z gotovostjo napovedati, zato od Banke Slovenije ni mogoče zahtevati, da dokaže, da bi do ogroženosti poslovanja banke B. v skladu s pravili o obvladovanju tveganj tudi dejansko in z gotovostjo prišlo. Zadošča že, da bi zaradi opustitve dolžnih ravnanj ter varnega poslovanja banke lahko prišlo do ogroženosti, ne pa tudi, da bi zaradi takih kršitev pravil o obvladovanju tveganj do nezaželenih posledic tudi dejansko prišlo.
Glede na navedeno je še zlasti pomembno, kdo opravlja najvišje funkcije v banki. Za te osebe se zahtevajo tudi najvišji standardi, tako po strokovni usposobljenosti kot po sposobnostih za vodenje banke ter drugih lastnostih, zaradi katerih je pričakovati, da bo določena oseba upravljala banko na način, da bodo vse skozi spoštovani predpisi in pravila o obvladovanju tveganj oziroma, da bo zagotovljeno varstvo vlog vlagateljev in stabilnost banke. Zato je Banka Slovenije utemeljeno pojasnila, da so člani uprave banke B. (v tem primeru tožnik), dolžni poslovati po visokih strokovnih standardih, s katerimi se bo zagotavljala transparentnost, učinkovitost in zlasti zakonitost poslovanja banke B.
Sodišče je v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 štelo, da je tožeča stranka, ki ni plačala sodne takse za tožbo v danem roku, tožbo umaknila in je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 337. člena ZBan-1, ker o zadevi še ni odločilo, postopek ustavilo.
ZBan-1 člen 23, 23-1, 23-2, 48, 48/1-2, 48/1-3, 49, 49/1-1, 49/1-2, 52, 52/1, 52/3, 55, 59, 125. Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev bank in hranilnic člen 5, 5/1, 5/2.
odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža – kapitalska neustreznost banke – primernost kvalificiranega imetnika - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - ugled in izkušnje oseb, ki imajo možnost upravljati banko – odvzem glasovalnih pravic
Tožeča stranka kot kvalificirani imetnik deleža kapitala oziroma glasovalnih pravic v banki C., ne izpolnjuje merila primerne finančne trdnosti iz 3. točke prvega odstavka 48. člena ZBan-1, ker ni zagotovila potrebnih virov sredstev za sodelovanje pri nujni dokapitalizaciji banke C. in s tem ne izkazuje sposobnosti za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev, ki bi ji omogočila sodelovanje pri potrebni dokapitalizaciji banke C. v prihodnje.
Zaradi ravnanj tožeče stranke je bila ogrožena sposobnost banke C. ravnati v skladu s pravili o upravljanju s tveganji ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 4. poglavju ZBan-1.
Vpliv določenih oseb na upravljanje ali poslovanje banke v smislu 2. točke prvega odstavka 48. člena Zban-1 je treba razlagati na način, da vsakršno delovanje v organih upravljanja pomeni za te osebe možnost vplivanja na upravljanje oziroma vodenje poslov. Člani uprave oziroma nadzornega sveta morajo ravnati od trenutka nastopa svoje funkcije s profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi upravljanja.
ZBan-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1, 65, 65/5-2, 376, 376/1.
zavrnjeno dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke - ocena primernosti kandidata z vidika varnega poslovanja banke - „fit and proper“ presoja - diskrecijska pravica Banke Slovenije - kontradiktornost postopka - načelo enakosti
Pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke, Banka Slovenije ne preverja le izpolnjevanje (splošnih oz. formalnih) pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, temveč je njena dolžnost, ki neposredno izhaja iz določbe druge točke petega odstavka 65. člena ZBan-1, preveriti oziroma ugotavljati tudi druga morebitna dejstva in okoliščine, zaradi katerih kandidat, ki sicer izpolnjuje tako imenovane splošne pogoje iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, ne bi bil primeren za opravljanje navedene funkcije.
Določbe druge točke petega odstavka 63. člena ZBan-1 pa ni mogoče razlagati le gramatikalno, ampak v duhu celotnega ZBan-1 in narave dejavnosti oziroma poslovanja bank in tem sorodnih institucij in v skladu s temeljnimi načeli ZBan-1, zlasti pa z vidika njenega namena in dobrine, ki naj bi jo varovala.
Navedena določba zato daje Banki Slovenije tudi določeno pravico diskrecijskega odločanja, vendar svoje zavrnitve ne more opreti na katerakoli dejanja oziroma ravnanja, ampak samo na tista, na podlagi katerih (preteklih ravnanj - dejanj, ki jih je storil) je mogoče sklepati na možnost nastanka zakonsko določenih posledic, to je na možnost ogrožanja obvladovanja tveganj.
Presoja primernosti kandidata se tako opravi na podlagi tako imenovane „fit and proper“ (usposobljenost in primernost) presoje, ki se je zlasti na področju finančnih in tem podobnih institucij (zaradi njihovega že navedenega pomena in delovanja) kot tudi njihovih nadzornih institucij uveljavila pri preverjanju usposobljenosti kandidatov za opravljanje najzahtevnejših in najpomembnejših funkcij v finančnih in tem podobnih institucijah. Varovane dobrine (varstvo vlagateljev in stabilnost bančnega in s tem širšega finančnega ter celotnega gospodarskega sistema) pa so tisti okvir, ki narekujejo, katera dejanja je šteti v vsakem posameznem primeru za zapolnitev pravnega standarda “dejanj, ki jih je storil” in v tem okviru tudi opraviti test sorazmernosti.
ZBan-1 člen 230, 230/3, 231. ZTFI člen 520a, 520a/1, 520a/4. Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov člen 1, 10.
podtopek nadzora nad poslovanjem bank - prošnja za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – zahteva za posredovanje podatkov Agenciji za trg vrednostnih papirjev – sodelovanje Banke Slovenije z nadzornimi organi v Republiki Sloveniji – lex specialis
Določba 520a. člena ZTFI je splošnejša od določbe 230. člena ZBan-1, saj zadeva širši krog oseb, ki morajo posredovati Agenciji za trg vrednostnih papirjev zahtevane podatke. Zajema državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter druge pravne osebe in organizacije, torej vse pravne osebe, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odločitev Agencije. Določba 230. člena ZBan-1 nasprotno zadeva le nadzorne organe, med katere sodi tudi tožnica. Določba je zato v razmerju do določbe 520a. člena ZTFI lex specialis. Tako se pokaže, da se je toženka oprla na napačno zakonsko podlago, ko je od tožnice zahtevala podatke, ki jih je opravičevala s sumom, da dve banki nista poročali v skladu z določbami 3. poglavja ZTFI. Posledično je toženka napačno uporabila določbo četrtega odstavka 520a. člena ZTFI in izrekla tožnici denarno kazen.
BANČNO JAVNO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – UPRAVNI SPOR
VS4001736
ZBan-1 člen 66, 66/1-1, 70. ZTFI člen 157. ZUS-1 člen 42, 42/1.
nadzor nad poslovanjem borznoposredniške družbe – odvzem dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika - opustitev kontrolne dolžnosti članic uprave borznoposredniške družbe – opomin – pravni interes za tožbo – združitev postopkov
Ne glede na to da borznoposredniška družba več ne opravlja investicijskih storitev in poslov (izvrševanja naročil strank), je po oceni Vrhovnega sodišča podan pravni interes tožnic na odpravi izpodbijane odločbe. Tožnici namreč nimata druge pravne poti (ki bi izključevala vloženo tožbo) za odpravo očitka, da sta opustili kontrolno dolžnost, oziroma očitka, da pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nista ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja borznoposredniške družbe.
BANČNO JAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB - UPRAVNI SPOR – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4001716
ZBan-1 člen 250, 250/1-8, 250/3, 250/4. ZTFI člen 301, 506, 506/2. ZGD-1 člen 623, 623/4, 625, 625/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 64, 64/2.
poslovanje borznoposredniške družbe - prepoved opravljanja investicijskih storitev izvrševanja naročil za račun strank – oddelitev – pravni ali dejanski (ekonomski) interes – hipotetična bodoča ravnanja – pravni interes za ugotovitveno odločbo – oddelitev družbe
Tožnica z oddelitvijo ni prenehala, je pa prenehala opravljati investicijske storitve in posle. Zato izpodbijanja prepoved več ne posega v njen pravni položaj, saj več ne opravlja investicijskih storitev in poslov, katerih opravljanje ji je bilo prepovedano z odločbo Agencije. Zato ugotovitev morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zanjo ni več pravno pomembna. Tožnica namreč zgolj z ugotovitvijo morebitne nezakonitosti izpodbijane odločbe zase ne bi mogla doseči izboljšanja pravnega položaja, medtem ko izboljšanje pravnega položaja za druge (za oddeljeno novoustanovljeno borznoposredniško družbo ni pravno relevantno.
Kakšnega drugega pravno upoštevnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe tožnica ni substancirala. Tako iz njenih navedb ni razbrati, da bi z uveljavljanjem nezakonitosti izpodbijane prepovedi zasledovala pravni interes do povrnitve škode (po ZUS-1) oziroma odškodnine (v pravdnem postopku). Samostojna ugotovitvena sodba je namreč po svoji funkciji neke vrste vmesna sodba za postopek uveljavljanja odškodnine (s strani tožnice). Zato Vrhovno sodišče ni upoštevalo nekonkretiziranega sklicevanja tožnice na vpliv izrečenega ukrepa na njeno dobro ime in ugled ter hipotetičnega na upoštevanje ugotovitev o kršenju dolžnosti v drugih postopkih.
Zatrjevanje hipotetičnih, bodočih ravnanj oziroma posplošeno zatrjevanje morebitnih bodočih dogodkov ne more biti podlaga za dejanski zaključek o tem, da je podana verjetnost upoštevanja ugotovljenih kršitev dolžnosti v drugih postopkih.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - UPRAVNI SPOR - BANČNO JAVNO PRAVO
VS1012740
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPOmK člen 3, 5, 5/1, 5/2, 5/2-1, 19, 35, 35/1. ZPOmK-1 člen 22, 22/3. URS člen 22.
banke – provizija za dvig gotovine na bankomatih – usklajeno ravnanje, katerega namen je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - zagotavljanje načela kontradiktornosti - ena odločba za več udeležencev – izbrisan del obrazložitve odločbe, ki se nanaša na podatki o soudeležencu, ki pomenijo poslovno skrivnost - načelo sorazmernosti – usklajeno ravnanje – indično sklepanje – upoštevni trg
Prvi odstavek 35. člena in drugi odstavek 19. člena ZPOmK ustvarjata svojevrsten paradoks. Če je namreč kakšen del obrazložitve izbrisan, ni spoznatno, ali izbris obsega kakšne razloge o dejstvih in dokazih, na katere se odločba opira. Rešitev tega problema, ki nastane vsakič, ko Urad uporabi prvi odstavek 35. člena ZPOmK, po poti, da sodišče pridobi izvod odločbe brez izbrisanih delov, se z njegovo pomočjo prepriča, da zapoved kontradiktornosti, ki se na tem pravnem področju izraža skozi drugi odstavek 19. člena ZPOmK, ni bila prekršena, in ta izsledek navede v sodbi, ni ustrezna. Ta rešitev namreč stranki, ki ima kot taka pravico do kontradiktornega postopka, odreka položaj subjekta v postopku, pred čimer pa naj bi jo ta pravica pravzaprav varovala in kar tej osebi jamči Ustava v okviru enakega varstva pravic (22. člen).
Zanesljivost posrednega sklepanja o tem, kaj zajema izbrisani del, je po oceni Vrhovnega sodišča odvisna zlasti od obsega izbrisa, od jasnosti in sistematičnosti obrazložitve ter od umeščenosti izbrisanega dela vanjo.
Del rezervne argumentacije posega v tožničino pravico do izjave, vendar pa je bil poseg po presoji Vrhovnega sodišča dopusten. Pravica do kontradiktornega postopka, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave, namreč ni absolutna, ampak je omejena s pravicami drugih (tretji odstavek 15. člena Ustave). V kontekstu te zadeve se mora upoštevati, da enak interes oseb, ki se branijo pred očitkom usklajenega ravnanja, da se tega očitka tudi ubranijo, nikakor ne pomeni, da nimajo nasprotujočih si interesov glede medsebojnega razkrivanja poslovnih skrivnosti. Zato, če ne bi bilo pooblastila Urada po prvem odstavku 35. člena ZPOmK, bi se posamezni domnevni udeleženci usklajenega ravnanja znašli v dilemi, ali naj se očitka kršitve konkurence poskusijo rešiti za ceno razkritja lastnih poslovnih skrivnosti. S tem bi bili prizadeti ne le v ustavno varovani pravici do zasebne lastnine (kamor je za potrebe te obrazložitve mogoče uvrstiti interes podjetja na lastnih poslovnih skrivnostih), temveč tudi v njihovi pravici do ustavno zajamčenega sodnega varstva.
Vrhovno sodišče v konkretnih okoliščinah te zadeve ocenjuje, da je bil poseg v tožničino pravico do kontradiktornega postopka tudi ožje sorazmeren, zlasti, ker sporni izbris ni del utemeljitve zadevne kršitve konkurence kot take, temveč je (preko vseh razumnih dvomov) del ekskulpacijske argumentacije ene od kršiteljic; se druge zadevne kršiteljice, vključno s tožnico, ne morejo zanesti, da jih bo pred posledicami kršitve konkurence razbremenila tuja poslovna skrivnost; je bil zadevni izbris tak, da je pustil zavrnjeni ekskulpacijski razlog viden.
Stališče, da je o usklajenem ravnanju včasih mogoče sklepati že iz vzporednega tržnega vedenja podjetij, zlasti, ko je to njegova edina verjetna razlaga, ne pomeni, da je breme dokazovanja alternativnih razlag na strankah. Sklepanje o vzporednem vedenju kot posledici usklajenega ravnanja se mora vsiljevati z določeno logično nujnostjo iz dejstev, ki jih ugotovi Urad. Da bi to sklepanje lahko zgradil, mora Urad ustrezna dejstva dovolj natančno ugotoviti, pri čemer pa med njimi ne sme biti logičnih nedoslednosti. Po drugi strani je dovolj, da podjetje, ki naj bi skupaj z drugimi ravnalo usklajeno, dokaže obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovil Urad, prikažejo v drugi luči, v kateri bi lahko razlago iz izpodbijane odločbe nadomestila tudi kakšna drugačna razlaga.
V primeru, da je protikonkurenčen že cilj sporazuma, se pomen upoštevnega trga praviloma izčrpa z ugotovitvijo, na kaj se sporazum (ali koordinacija) med podjetji nanaša. Tržna moč in deleži podjetij so v takšnem primeru pravno pomembni kvečjemu za dejanske stanove izjem po tretjem odstavku 5. člena ZPOmK in po določbah 6. člena ZPOmK.
jamstvo za hranilne vloge - druge bančne vloge - neskladnost podzakonskega predpisa z zakonom
Jamstvo za hranilne vloge zavezuje hranilnico za pridobitev garancije za vloge, za katere hranilnica izda posebno hranilno listino - hranilno knjižico, ne pa tudi za druge bančne vloge pravnih, civilnih in fizičnih oseb.
dovoljenje za opravljanje člana uprave banke - pogoji - izkušnje s poslovodenjem - dokazovanje
Zakonsko besedilo govori o vodenju poslov podjetja, s čimer ni mišljeno opravljanje poslov, torej izvajanje dejavnosti podjetja, pač pa poslovodenje, torej vodenje podjetja, za kar so se izoblikovali v gospodarski in upravni praksi različni nazivi (direktor, predsednik oziroma član uprave ipd.). ZGD v tem pogledu povsem jasno pove, da pomeni vodenje poslov poslovodstvo (npr. 9. člen).
nadzor Banke Slovenije - sodno varstvo - druge osebe - obstoj razloga za likvidacijo po členu 171/5 ZBan
Razlog iz 5. odstavka 171. člena Zakona o bančništvu je sankcija opustitve dolžnega ravnanja, kot izhaja iz odredbe Banke Slovenije, izdane v postopku nadzora. Za ugotovitev obstoja tega razloga zadostujejo že ugotovitve, da so bile v skladu z ZBan nadzorovani osebi naložene obveznosti, ki jih ta ni izpolnila, čeprav ji je bil za izpolnitev dan primeren rok.
postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odredba o odpravi kršitev - ugovor - odločba - dovoljenost tožbe
Tožba zoper odločbo, s katero Banka Slovenije zavrne ugovor zoper odredbo o odpravi kršitev ZBan, ni dovoljena, čeprav Banka Slovenije ni izdala odločbe o ugotovitvi, da so kršitve odpravljene.
ZUS člen 73. ZPSS člen 32, 32/1. ZBH člen 4, 31, 31/1.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)
Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
banke - redna likvidacija - prisilna likvidacija kot način prenehanja banke
Dejstvo, ali je banka (hranilno kreditna služba) v likvidaciji ali ne, ne vpliva na odločitev o začetku prisilne likvidacije. Banka Slovenije torej še vedno opravlja nadzor nad poslovanjem banke v redni likvidaciji. Čim ugotovi dejstva in okoliščine, zaradi katerih je možen izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, tak ukrep lahko tudi izreče. Posledica izrečenega ukrepa je odločba o začetku prisilne likvidacije. Res je, da je glede zaključka postopka rezultat pri obeh vrstah likvidacije enak, saj v obeh primerih banka preneha obstajati. Vendar pa mora nadzorovana banka v postopku likvidacije še naprej opravljati bančne oziroma druge finančne posle, ki so potrebni za izvedbo postopkov likvidacije, saj brez teh poslov likvidacija niti ni možna. Gre za poplačilo danih kreditov, za plačilni promet, ki je potreben za vračilo sredstev in poravnavo obveznosti.
sodno varstvo - sposobnost biti stranka - stranska intervencija - prepoved sprejemanja depozitov - nadzor Banke Slovenije nad drugimi osebami - izpodbijanje odločbe o ugotovitvi razlogov za likvidacijo
Druge osebe imajo proti odločbi Banke Slovenije o ugotovitvi razloga
za njihovo likvidacijo enako sodno varstvo kot banke v postopku
sodnega varstva proti odločbam Banke Slovenije o prenehanju banke.
izvajanje nadzora - banke - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - obseg presoje odločbe Banke Slovenije
Nadzor nad bankami in tudi nad tem, katera oseba lahko pridobi kvalificirani delež v določeni banki, je po ZBan naloga Banke Slovenije. Banka Slovenije je odgovorna za pravilno izvajanje tega nadzora in s tem za oblikovanje, uveljavljanje in nadzorovanje sistema pravil, ki zagotavljajo standarde varnega poslovanja bank in hranilnic. Zato se Vrhovno sodišče v presojo kriterijev, po katerih Banka Slovenije odloča o tem, komu bo dala dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža delnic neke banke, ne more spuščati. V postopku sodnega varstva lahko presoja samo, ali je imel vlagatelj zahteve možnost sodelovati v postopku v skladu z zakonom in ali pri tem ni prišlo do bistvenih procesnih kršitev ter v mejah razlogov, navedenih v tožbi, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.