BANČNO JAVNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00029456
ZVOP-1 člen 6, 6-8, 22, 22/1, 34. ZUP člen 2, 3, 4. ZBan-2 člen 30, 97, 97/2.
osebni podatki - banka - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku - izvajalec javne službe - javna služba - posredovanje osebnih podatkov upniku - upravljalec osebnih podatkov - javno pooblastilo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Opravljanje bančnih storitev je sicer pravno urejena dejavnost, vendar pa je ne ZBan-2 ne drug zakon ne opredeljuje kot javno službo, niti ne ureja posebnih ali izključnih pravic za njeno izvrševanje ter drugih pravil, ki bi jo glede na navedeno uvrščali med tako regulirane dejavnosti v javnem interesu. Zato je opravljanje bančnih storitev dejavnost, ki se opravlja na trgu v okviru uresničevanja svobodne gospodarske pobude, izvajalci te dejavnosti (banke) pa niso izvajalci javnih služb. Posledično banke tudi niso zavezane odločati po upravnem postopku, torej izdajati odločb z vsemi sestavinami v skladu z ZUP. ZVOP-1 tudi sicer ne daje pravne podlage, da bi zasebnopravni subjekti (upravljavci osebnih podatkov) odločali o prošnjah oziroma zahtevah za posredovanje osebnih podatkov z upravnimi odločbami na podlagi ZUP.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00027584
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - konflikt interesov - kapitalska udeležba v kreditojemalcu - izločitev - vmesna sodba
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00026139
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov uprave bank - bančni kredit - odobritev bančnega kredita - skrbnost kreditodajalca - zavarovanje obveznosti - konflikt interesov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi se morali toženci, če je bilo podano nasprotje interesov, kljub sklepu nadzornega sveta banke po 167. členu Zakona o bančništvu (ZBan-1) izločiti iz odločanja in poskrbeti, da bi o kreditu odločale osebe, ki niso obremenjene s konfliktom interesov,
- ali okoliščina, da posamezen član organa upravljanja ni sodeloval pri sprejetju domnevno škodljive poslovne odločitve, tega odvezuje odgovornosti za morebitno škodo, nastalo kot posledica takšne odločitve,
- ali okoliščina, da je član uprave odločal o sklenitvi posla, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke do osebe v posebnem razmerju do banke, sama po sebi pomeni kršitev dolžnosti lojalnosti in s tem protipravno ravnanje,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena ZGD-1 v zvezi z določbami 66. in 167. člena ZBan-1, ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb,
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je odločilo o obstoju in višini odškodnine, čeprav je bilo to vprašanje med pravdnimi strankami sporno in sodišče druge stopnje na obravnavi glede tega vprašanja ni izvajalo dokazov.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00028415
ZBan-1 člen 66, 66/1, 166, 167, 177. ZGD-1 člen 263. ZPP člen 70.
uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - povrnitev premoženjske škode - skrbnost ravnanja uprave - skrbnost kreditodajalca - bančni kredit - konflikt interesov - izločitev - vmesna sodba - dopuščena revizija
Član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član. Dejanja, ki jih opravi v mejah pooblastila, imajo enak učinek, kot bi jih opravil pooblastitelj sam.
V primeru, ko je z internimi akti predvideno, da zaradi visoke izpostavljenosti banke do komitenta o odobritvi kreditov odloča uprava banke, odločanje ne more biti zgolj avtomatizem v smislu sledenja predlogom skrbnikov komitentov za odobritev kreditov oziroma podaljšanje, kot tudi ne v smislu sledenja odločitvam komisije za naložbe komercialnega bančništva v zvezi s temi predlogi. Odločitev uprave terja samostojno in skrbno presojo, ali je glede na podane okoliščine odobritev kredita oziroma njegovo podaljšanje ustrezna odločitev ali ne, ter ali je dano zavarovanje še vedno ustrezno ali ne.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00019781
ZPP člen 190, 190/2, 337, 337/1, 370, 370/3. SPZ člen 146, 146/4, 153, 153/1. ZUKSB člen 11, 11/1, 11/7, 11/8, 29, 29/2. ZIZ člen 17.
hipotekarna tožba - tožbeni zahtevek - aktivna stvarna legitimacija - maksimalna hipoteka - prenos maksimalne hipoteke - prenos pogodbe, iz katere izvira temeljno razmerje - izbrisna tožba - prenos terjatev banke na DUTB - lex specialis - lex posterior derogat legi priori
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka. Domneva se, da so vpisi v zemljiški knjigi pravilni, da obstaja pravica v obsegu, kot izhaja iz vsebine vpisov, da pravica obstaja do izbrisa in da po izbrisu ne obstaja več. Toženka bi tako, ker gre za očitek o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe, za izbris prenosa maksimalne hipoteke na tožnico ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov morala vložiti izbrisno tožbo. Dokler pa je v korist tožnice kot hipotekarne upnice v zemljiški knjigi vknjižena maksimalna hipoteka, je podana tudi tožničina materialna aktivna legitimacija.
SPZ v četrtem odstavku 146. člena izrecno določa, da je v primeru odstopa terjatve, zavarovane z maksimalno hipoteko, prenos hipoteke izključen. Vendar pa je ZUKSB v odnosu do SPZ kasnejši (lex posterior derogat legi priori) in specialnejši zakon (lex specialis derogat legi generali), saj podrobno ureja prenos terjatev bank na sedanjo tožnico (DUTB, d. d.), medtem ko SPZ ureja prenose terjatev in maksimalnih hipotek na splošno, torej ne glede na subjekte.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017431
ZGD-1 člen 263. ZBan-1 člen 66, 177. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - skrbnost ravnanja uprave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z določbami 66. člena ter 177. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015760
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 198. SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/5.
predlog za dopustitev revizije - solastnina - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - upravičenja solastnika - upravljanje s stvarjo - plačilo uporabnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tožencev zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 34, 37. URS člen 23. ZUS-1 člen 17, 19, 19/1, 36, 36/1-3, 82, 82/2. ZPP člen 205, 208. ZBan-1 člen 347, 350a,352, 353, 353/3.
postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - pravno nasledstvo - pripojitev banke - procesna legitimacija - aktivna legitimacija za tožbo - pravica do sodnega varstva - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - pritožba zoper sklep
Glede na posebne okoliščine obravnavanega primera imajo, ne glede na to, da je C. banka, d. d., zaradi pripojitve k DUTB, d. d., kasneje prenehala, še vedno pravico vložiti tožbo in banko v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov zastopati osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke. Člani bivše uprave torej varujejo interese pravnega subjekta, ki je obstajal v času izreka izrednega ukrepa in vložitve tožbe.
Ureditev, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, ni (bila) v neskladju z Ustavo.
ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim določeni osebi, ki bi želela pridobiti položaj prizadete osebe v upravnem sporu po prvem odstavku 19. člena ZUS-1, ta položaj ni bil priznan. Prav tako pa tudi pri tem ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek, kar bi dovoljevalo pritožbo na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015965
ZIZ člen 10, 17. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - načelo formalne legalitete
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitve dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ; 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena oziroma dejstva ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže.
BANČNO JAVNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VS00011277
ZBan-2 člen 97. ZIZ člen 4. ZVOP-1 člen 22.
predlog za dopustitev revizije - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - osebni podatki - odločanje v upravnem postopku - gospodarska javna služba
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali banke in hranilnice s tem, ko jim Banka Slovenije podeli dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev na območju RS, pridobijo lastnost izvajalca javne službe ter s tem obveznost odločanja po upravnem postopku v vseh primerih kadar odločajo o pravicah in obveznostih uporabnikov njihovih storitev?
OZ člen 231, 231/2. ZBan-1 člen 125, 249, 249/1-1, 294k, 249m, 253a, 253a/1. ZBS člen 1, 11. ZVP člen 26. Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 člen 2.
zahteva za varstvo zakonitosti - podrejene obveznice - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - plačilo obresti - zapadlost obrestnega kupona - oblastni akt - pravni akti Banke Slovenije - prepoved izplačila - centralna banka - nadzor v bančnem sektorju - bančna kriza
Izrek prenehanja kvalificiranih obveznosti banke nedvomno vpliva na obstoječa pravna razmerja, ki so se na podlagi akta javnopravnega organa spremenila brez soglasja upravičenca in na način, ki ni bil pogodbeno (pa tudi ne zakonsko) predviden ob nastanku razmerja. Vendar pa so pomisleki Vrhovnega državnega tožilstva o učinku Odredbe o posebnih ukrepih nadzora na zapadlost obrestnega kupona za odločitev v sporu neutemeljeni. Terjatev na plačilo obresti iz drugega obrestnega kupona je namreč kljub obstoju in veljavnosti Odredbe o posebnih ukrepih nadzora na presečni dan zapadla v plačilo, vendar pa je bilo, kot sta poudarili že sodišči nižjih stopenj, na podlagi oblastnih aktov Banke Slovenije prvi toženki, upoštevaje vsebino izdanih odločb in v skladu z drugim odstavkom 231. člena OZ, najprej prepovedano izplačilo terjatev tožnikom iz tega naslova. Odredba o posebnih ukrepih nadzora (blažji ukrep nadzora namenjen preprečevanju nadaljnjih odlivov sredstev banke) oziroma prepoved izplačila, ki je bila vsebina tega akta, je bila nato še pred prenehanjem njene veljavnosti konzumirana v (oblikovalni) Odločbi o izrednih ukrepih o prenehanju obveznosti iz naslova kvalificiranih obveznosti, vključno (in izrecno poudarjeno tudi) z obrestmi do izdaje odločbe. Ta ukrep je pomenil izredno, posebno obliko insolvenčnega postopka, katerega namen je bil preprečiti stečaj banke, vpliv insolvenčnih postopkov pa že po naravi stvari sega tudi na obseg poplačila (zapadlih) terjatev upnikov.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3.. ZBan-1 člen 253a, 337, 347.
akt zoper katerega je možen upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - aktivna legitimacija - dokazovanje sistemskih pomanjkljivosti - imetnik kvalificiranih pravic - odškodninska tožba
Odločba o izrednih ukrepih iz prvega odstavka 253. a člena ZBan-1, ki jo je toženka izdala v postopku nadzora nad banko, je upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj je toženka kot samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen na podlagi 152. člena Ustave, v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije nadzora nad bankami (23. člen Zakona o Banki Slovenije) enostransko, oblastveno, posamično in v javnem interesu odločila o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi banke kot nadzorovane osebe. Obstoj upravnega akta iz 2. člena ZUS-1 preprečuje vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1.Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna.
URS člen 15, 15/2, 23, 152, 156. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3. ZBan-1 člen 253a, 347, 350a. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
aktivna legitimacija za tožbo - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor
Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena. Navedeno velja neodvisno od vprašanj, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.
Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne odločbe direktiva, na katero se sklicujejo pritožniki, ratione temporis ne uporablja, Vrhovno sodišče kot pravno neupoštevne zavrača vse pritožbene navedbe glede uporabe in razlage njenega 85. člena.
ZBan-1 člen 261.a, 347, 352, 353. ZUP člen 43. URS člen 22, 23, 25.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - pravica do udeležbe v postopku - stranka ali stranski udeleženec upravnega postopka - finančni instrumenti - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - vrednostni kriterij - zelo hude posledice
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 je bilo ugotovljeno, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave). S tem je bila razrešena tudi dilema, ali je bila specialna ureditev udeležbe v postopku nadzora po 352. členu ZBan-1 in v zvezi s tem ureditev vročanja odločbe o izrednih ukrepih po tretjem odstavku 353. člena ZBan-1, ki glede na drugi odstavek 330. člena ZBan-1 izključuje uporabo splošne ureditve udeležbe po ZUP, skladna z Ustavo.
Če ni bila v neskladju z Ustavo zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
ZBan-1 člen 217, 217/1, 253, 253/1, 347, 347/1, 347/2, 347/3, 347/4. ZBan-1L člen 32, 39, 39/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-3.
dovoljenost revizije - izredni ukrep Banke Slovenije - imenovanje izredne uprave - aktivna legitimacija za tožbo - sodno varstvo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih - varstvo delničarjev - pooblastitev bivših članov uprave za vložitev tožbe banke - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije
Okoliščino, da delničarji po 347. členu ZBan-1 niso aktivno legitimirani za izpodbijanje odločbe o izrednem ukrepu, je treba upoštevati tudi pri razlagi prehodne določbe tretjega odstavka 39. člena ZBan-1L. Gre za določbo, ki skupini delničarjev za nazaj (za primere, ko je bila odločba o imenovanju izredne uprave izrečena v zadnjih šestih mesecih pred uveljavitvijo ZBan-1) vzpostavlja podlago za uresničevanje sodnega varstva zoper odločbo na v njej navedeni način (preko danega pooblastila za vložitev tožbe). Ta določba je po svoji funkciji primerljiva z drugim odstavkom 347. člena ZBan-1, ki od delničarjev banke, ki ji bo ukrep imenovanja izredne uprave banke izrečen po uveljavitvi ZBan-1L, ne zahteva posebnega pooblastila članom prejšnje redne uprave, saj ga daje že navedena določba 347. člena ZBan-1. S tem, ko določa, kdo zastopa banko v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, pove tudi, kdo v imenu banke vloži tožbo.
Sodišče prve stopnje je tožbo revidentov, ki nista upravičena tožnika, vsebinsko obravnavalo, čeprav bi jo moralo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe zato ne posega v pravice in pravne koristi revidentov, ki bi jih glede na določbe ZBan-1 lahko varovala v upravnem sporu. V takem primeru revidenta za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje nimata pravnega interesa, saj tudi v primeru njunega uspeha v revizijskem postopku Vrhovno sodišče ne bi moglo naložiti sodišču prve stopnje, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, saj za tako odločanje ni podana procesna predpostavka.
ZBan-2 člen 53, 53/1-2, 53/2-1, 273, 273/1. KZ-1 člen 78, 78/2. URS člen 22, 34.
obsodba za kaznivo dejanje - neizpodbojna pravna domneva
Določbe 1. točke prvega odstavka 273. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 53. člena ZBan-2 so jasne in izrecne, tako da pomenijo lex specialis, ki ureja varstvo javnega interesa na področju bančništva z opredelitvijo pogojev, pod katerimi je določena oseba lahko imenovana oziroma lahko opravlja funkcijo člana nadzornega sveta banke.
Ukrep prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po 1. točki prvega odstavka 273. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 53. člena ZBan-2 pravilno in ustavno dopustno izreči tudi pod tam določenimi pogoji in da z izpodbijano odločbo izrečeni ukrep ni vezan na pogoje, ki jih v zvezi s pravnimi posledicami kazenske obsodbe ureja osmo poglavje KZ-1 (78. do 80. člen).
URS člen 15, 15/2, 23, 152, 156, 157. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZBan-1 člen 347, 253a, 350a. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 130.
izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - obstoj upravnega akta - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča - harmonizacija ukrepov za reorganizacijo bank - časovna veljavnost direktive
Ker je zoper odločbo tožene stranke (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi ni dovoljena.
Navedeno velja neodvisno od vprašanja, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih, in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.
Ker pritožniki po 347. členu ZBan-1, za katerega je Ustavno sodišče presodilo, da ni v neskladju z Ustavo, v tem upravnem sporu niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zakonita.
Direktiva 2014/59/EU se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu. Ker se glede na datum izdaje sporne odločbe navedena direktiva v obravnavani zadevi ratione temporis ne uporablja, so pravno neupoštevne pritožbene navedbe glede uporabe in razlage 85. člena te direktive.
URS člen 15, 15/2, 23, 152, 156, 157. ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-3. ZustS člen 23, 23/1, 23/2. ZBan-1 člen 347, 253a, 350a.
izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - obstoj upravnega akta - redni upravni spor - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - odločba Ustavnega sodišča
Ker je zoper odločbo tožene stranke (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene in tožba na tej podlagi ni dovoljena.
Navedeno velja neodvisno od vprašanja, kdo je v takem rednem upravnem sporu upravičen vložiti tožbo zoper odločbo o izrednih ukrepih, in ali je ureditev aktivne legitimacije za navedeno tožbo ustrezna. Subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1 namreč ni namenjen odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti zakonske ureditve aktivne legitimacije za tožbo zoper upravni akt v rednem upravnem sporu.
Ker pritožnik po 347. členu ZBan-1, za katerega je Ustavno sodišče presodilo, da ni v neskladju z Ustavo, v tem upravnem sporu ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zakonita.
ZUS-1 člen 96, 96-6, 98, 98/2. ZPP člen 402, 402/4, 404, 404/1. ZBan-2 člen 273, 273/1-1. KZ-1 člen 78, 78/2.
prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - revizija in predlog za obnovo postopka - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka - kriterij smotrnosti
Kadar stranka vloži revizijo, nato pa še predlog za obnovo postopka, predlog za obnovo pa prispe na sodišče v času, ko je bila zadeva zaradi odločitve o reviziji že predložena revizijskemu sodišču, je za odločitev, kateri od obeh postopkov bo prekinjen, pristojno revizijsko sodišče.
Ker bi bilo ob morebitni vsebinski obravnavi predloga za obnovo postopka ključno vprašanje odnosa med kazensko obsodilno sodbo in odločitvijo o izreku prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po ZBan-2, to pa je hkrati vprašanje, na katero bo moralo v okviru vsebinske presoje revizije odgovoriti Vrhovno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča bolj smotrno prekiniti postopek s predlogom za obnovo postopka in najprej odločiti o reviziji.
ZUstS člen 23, 23/1, 23/2. ZBan-1 člen 347. URS člen 14, 23, 25.
izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke - aktivna legitimacija za tožbo - postopek sodnega varstva zoper odločbo o izrednih ukrepih Banke Slovenije - pravica do učinkovitejšega sodnega varstva - enakost pred zakonom - pravica do pravnega sredstva - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka
Po oceni Vrhovnega sodišča je 347. člen ZBan-1 v neskladju s 14., 23. in 25. členom Ustave Republike Slovenije, saj jemlje pritožniku pravico do učinkovitega sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije, s katero je bilo poseženo v njegov pravni položaj, pri čemer pa to pravico zagotavlja drugim osebam, ki so v bistveno enakem položaju.
Vrhovno sodišče je tako pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti 347. člena ZBan-1.