ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - javni interes – gradbeno dovoljenje za gradnjo daljnovoda
Vrhovno sodišče lahko pritrdi navedbam tožene stranke in stranke z interesom, da je gradnja infrastrukture kot objektov državnega pomena skladno z zakonom v javnem interesu. Vendar pa tudi varstvo tega javnega interesa v predmetni zadevi samo po sebi ni podlaga za zavrnitev zahteve za izdajo začasne odredbe, s katero se varuje pritožnico pred nastankom izkazane težko popravljive škode s tem, da se izvedba oziroma nadaljevanje gradnje prepove do konca sodnega postopka, v katerem se presoja zakonitost izdanega dopolnilnega gradbenega dovoljenja, torej do pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.
Ob nadaljevanju in dokončanju gradnje predmetnega dela daljnovoda ter posledično njegovem obratovanju bi tako izkazano prišlo do visoke materialne škode pritožnici, čemur vsebinsko ne oporekata niti tožena stranka niti stranka z interesom in tudi ne predlagata temu nasprotnih dokazov. Pri tem je mogoče navedeno škodo priznati kot upoštevno ter kot težko popravljivo izhajajoč prav iz specifičnosti tega primera, saj pritožnica opravlja v navedenem objektu zdravstveno dejavnost (dejavnosti oralne kirurgije, ginekologije in perinatologije) skladno z izdanimi upravnimi dovoljenji, morebitni vpliv nanjo pa je glede na okoliščine tega primera ustrezno izkazala.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-2. ZUP člen 65, 65/5, 65/6. EZ-1 člen 418, 418/1.
utemeljena pritožba - zavrženje tožnikove zahteve zaradi nepristojnosti organa - prezgodaj vložena tožba - pritožba zoper sklep prvostopenjskega organa - dopustnost pravnega sredstva - nepravilna uporaba 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 - specialna določba prvega odstavka 418. člena EZ-1
V tem upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke je bil sprejet na podlagi petega odstavka 65. člena ZUP. Glede (dopustnosti) pravnega sredstva zoper odločitev agencije pa se ne uporablja določba šestega odstavka 65. člena ZUP, po katerem je zoper sklep iz petega odstavka istega člena dovoljena pritožba, temveč specialna določba prvega odstavka 418. člena EZ-1, po kateri zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - ni vrednostni spor
Spor o pravici do prejemanja sredstev v določenem časovnem obdobju, ni spor, v katerem bi bila odločitev o pravici ali obveznosti stranke izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba zatrjevane vrednosti spora.
URS člen 2, 22, 127, 157. ZUS-1 člen 22, 83, 86. EZ člen 64n.
dovoljena revizija - varstvo pravnih pričakovanj - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje v upravnem sporu
Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije.
Vrhovno sodišče mora kot revizijsko sodišče na pravilno uporabo materialnega prava po določbi 86. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ima navedeni preizkus v upravnem sporu svoje meje, saj je tudi kritika pravne presoje ugotovljenih dejstev lahko celovita le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, v postopku revizije pa se presoja tudi omejuje na obseg, ki izhaja iz dovoljenosti revizije kot vsebinske procesne predpostavke. To pomeni, da se v primeru, da je revizija dovoljena zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) tudi presoja sodišča v postopku revizije omejuje na trditveno podlago revidenta in okvir presoje, ki izhaja iz navedenega pomembnega pravnega vprašanja.
Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku in pravni osebi zagotavlja, da država pravnega položaja posameznika oziroma pravne osebe ne bo poslabšala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in posege, to načelo nima absolutne veljave.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore za proizvodnjo električne energije - obnovljivi viri - varstvo pravnih pričakovanj - prepoved retroaktivnosti
Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije odloča na podlagi ZUS-1 ob primerni uporabi določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V postopku odločanja o dovoljenosti revizije po 83. členu ZUS-1 pa procesno jamstvo obrazloženosti ni niti primarno niti odločilno. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že vzpostavilo obsežno prakso, iz katere je razvidno, na podlagi kakšnih zahtev bo revizijo dovoljevalo in s tem že doseglo stopnjo jasnosti in preglednosti, ki strankam omogoča jasno zavedanje njihovih procesnih možnosti glede dovoljenosti revizije. Vrednotenje teh zahtev v konkretnem primeru pa je kot presoja zakonskega prava v končni pristojnosti Vrhovnega sodišča samega. Niti z vidika ustavnih niti zakonskih zahtev Vrhovno sodišče ne vidi dolžnosti vsebinsko podrobneje obrazložiti odločitev o tem, da ne bo dovolilo revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki ga človekove pravice ne terjajo. Tudi ob odsotnosti podrobnejše obrazložitve takega sklepa pa se v postopku njegove izdaje Vrhovno sodišče seveda vselej seznani z argumenti strank v postopku, ki se na dovoljenost revizije nanašajo, in opravi njihovo skrbno vsebinsko presojo.
Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku in pravni osebi zagotavlja, da država pravnega položaja posameznika oziroma pravne osebe ne bo poslabšala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Ker gre za splošno pravno načelo in ne neposredno za eno od človekovih pravic, katerim po 15. členu Ustave pripada strožje varstvo zoper morebitne omejitve in posege, to načelo nima absolutne veljave. V večji meri kot posamezne človekove pravice je dostopno možnim omejitvam, torej temu, da je v primeru konflikta oziroma kolizije med to in drugimi ustavnimi dobrinami treba v t. i. tehtanju dobrin presoditi, kateri izmed ustavno zavarovanih dobrin (ali načelu varstva zaupanja v pravo ali načelu prilagajanja prava družbenim razmeram) je v posameznem primeru treba dati prednost.
EZ člen 29. OZ člen 132. Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije člen 7, 9, 10.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - škoda - proizvajalec električne energije - uredba Vlade - cena električne energije - enotna letna premija
Določba 10. člena Uredbe o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ne pušča dvoma o tem, da je bila Vlada RS v obdobju, relevantnem za odločitev o odškodninskem zahtevku, to je v letih 2006 do 2009, dolžna vsaj enkrat letno, upoštevaje kriterije iz istega člena Uredbe, določiti enotne letne cene in enotne letne premije. Edini utemeljeni razlog za opustitev te dolžnosti bi lahko bil v tem, da se v tem obdobju niso znatneje spremenili elementi, na podlagi katerih so se določale enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo.
dovoljenost revizije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pomembno pravno vprašanje - nestrinjanje s pravno ureditvijo - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje je le vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi, revident pa ne zatrjuje, da naj bi bilo materialno pravo, ki je bilo podlaga za odločitev v tej zadevi, zmotno uporabljeno, temveč v bistvu nasprotuje pravni ureditvi določenega področja, s postavljenim vprašanjem, ob katerem ni navedel niti pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, ne more uspešno izkazati obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja formalnih pogojev, čemur niti ne ugovarja, zato zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne more uspešno uveljavljati z nasprotovanjem (v času odločanja upravnih organov) veljavni pravni ureditvi konkretnega področja in s tem povezanimi zatrjevanimi kršitvami ustavnih pravic.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - ENERGETIKA
VS1015179
ZUS-1 člen 31, 31/1, 36, 36/1-6. EZ člen 101.
ukrep energetskega inšpektorja - delovanje sončne elektrarne - pravni interes za tožbo - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - očitna pomota - upravni akt, ki se izpodbija s tožbo - navedba akta, ki se izpodbija s tožbo
Glede na vsebino tožbe in tožbi priloženih aktov ter vsebino odgovora na poziv za odpravo pomanjkljivosti tožbe ter ponovni predložitvi odločbe z dne 2. 9. 2013 je sodišče prve stopnje tožničino tožbo, vloženo po odvetniku, pravilno štelo za tožbo zoper odločbo z dne 2. 9. 2013. Ker je bila ta odločba z odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2013 odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek, je sodišče prve stopnje pritožničino tožbo zoper odločbo z dne 2. 9. 2013 pravilno zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožnica zanjo ni izkazala pravnega interesa.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. EZ člen 64n, 64o. ZVRS člen 16, 16/3, 21, 21/1, 21/4. URS člen 125, 156. Poslovnik Vlade Republike Slovenije člen 9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 15, 15/3.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - energetika - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije - zakonitost postopka sprejemanja podzakonskega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izpolnil pogoj za dovoljenost revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj v tem primeru niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravila exceptio illegalis glede Uredbe 90/12, kar revident posredno predlaga. Revident tudi ni navedel,katere kršitve katerih zakonov naj bi bile v postopku sprejemanja Uredbe 90/12 podane. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za sprejem za revidenta sporne uredbe, pa so jasne in ne potrebujejo posebne razlage.
Revident svojih trditev o zelo hudih posledicah ni z ničemer obrazložil.
Dodeljena podpora se ne nanaša neposredno na investicijo, temveč pomeni finančno pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji električne energije, pri čemer je v času vložitve vloge za dodelitev te podpore Uredba 90/12 nesporno že veljala. Ker se je tudi s predhodnimi spremembami Uredbe višina podpore zniževala, revident že ob odločanju za investicijo ni imel podlage za pričakovanje, da bo višina podpore ostala nespremenjena oziroma se ne bo znižala.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni spor - pomembno pravno vprašanje - obseg sodne presoje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi Javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na Javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS. To pa pomeni, da ne gre za pravico ali obveznost stranke, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
Zato navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi in reviziji (enaka višini sredstev, za katera je revidentka kandidirala z vlogo na Javni razpis) ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odločitev v obravnavani zadevi ni odvisna od odgovora na vprašanje, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka.
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in da se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, kar v obravnavani zadevi ni sporno, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
ZRev-2 člen 4, 31, 31/1,33, 33/2-1, 53, 53/1-1, 56, 102, 102/2, 109, 10972, 117, 117/2, 140. EZ člen 5, 38.
nadzor dela revizorke - neupoštevanje pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - MSR - opomin kot sankcija - kontrola zakonitosti v upravnem sporu - enostopenjski upravni spor
Če se pojavi utemeljen sum, da je revizorka pri revidiranju izkazov družbe delo opravila tako, da ni upoštevala Zakon o revidiranju in MSR, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, izda odločbo o začetku postopka, po izjavi nadziranke pa še (drugo) odločbo.
ENERGETIKA - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002477
EZ člen 93a. ZPP čeln 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – upravljanje večstanovanjske stavbe - skupna kotlovnica – večetažni objekt – stroški porabe toplote - merilnik porabe toplote - dejanska poraba toplote - poraba toplote po površini stanovanja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je upravnik posameznega večetažnega objekta, ki je priključen na skupno kotlovnico, ki služi več večetažnim objektom, dolžan plačati stroške po kriterijih, ki jih določa upravnik posameznega večetažnega objekta, ali na podlagi določbe 93. a člena EZ v višini dejanske porabe, po vgrajenem merilniku.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n, 64n/3, 64n/4-2, 64n/9. ZSDrP člen 1, 2, 2/1, 2/2, 2/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 2/24, 15, 15/1, 29.
energetika – podpora za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – poseg v pravnomočno odločbo – subvencija – državne pomoči – pomoči po pravilu „de minimis“ - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Podlago za poseg v odločbo o dodelitvi podpore in posledično za zmanjšanje podpore je vseboval zakon (EZ-C), katerega določbe so pričele veljati in se uporabljati še pred vložitvijo vloge za dodelitev podpore, in ne Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore.
Že z branjem zakonskega besedila določbe 2. člena ZSDrP, ki govori o prejetih državnih pomočeh (in ne le o državnih pomočeh iz prve alineje tega člena ZSDrP), je mogoče odgovoriti na drugo vprašanje, ki ga izpostavlja revident, torej da so subvencije vse prejete državne pomoči.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov.
energetika - električna energija iz obnovljivih virov energije - finančna pomoč za tekoče poslovanje - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov - subvencije - državne pomoči - pomoči po pravilu „de minimis“ - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Podlago za poseg v odločbo o dodelitvi podpore in posledično za zmanjšanje podpore je torej vseboval zakon (EZ-C), katerega določbe so pričele veljati in se uporabljati še pred vložitvijo vloge za dodelitev podpore, in ne Uredba, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore (deveti odstavek 64.n člena EZ). Uporabljane določbe EZ in Uredbe so jasne in ne sprožajo dilem.
V času odločanja upravnih organov veljavna 24. alineja 2. člena Uredbe je določala, da so subvencije po tej Uredbi prejete državne pomoči, kot so opredeljene v 2. členu ZSDrP. Že z branjem zakonskega besedila te določbe ZSDrP, ki torej govori o prejetih državnih pomočeh (in ne le o državnih pomočeh iz 1. alineje tega člena ZSDrP), je mogoče odgovoriti na vprašanje, ki ga izpostavlja revident, torej da so subvencije vse prejete državne pomoči.
energetika – finančna pomoč za tekoče poslovanje – električna energija, proizvedena iz sončne elektrarne – znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov – upoštevanje druge prejete subvencije – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka je vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, vložila po uveljavitvi in začetku uporabe vseh navedenih sprememb in dopolnitev EZ in tudi po začetku veljavnosti Uredbe, zato je odgovor na prvi del izpostavljenega vprašanja jasen. Odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na drugi del vprašanja, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka. Ta se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentki ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena in izplačana nepovratna sredstva (za postavitev sončne elektrarne). V te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revidentka z njimi pridobila, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega.
EZ člen 4, 30, 30/1, 30/5, 30/6. Odlok o načinu izvajanja javne službe oskrbe s plinom v Občini Medvode člen 7, 7/1, 37, 37/1.
dovoljena revizija - nezakonitost občinskega odloka – posamični akt iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1 – pojem distribucijskega plinovodnega omrežja – prenosno plinovodno omrežje – meja 16 barov – obveznost predaje omrežja - ugotovitvena sodba – koncesija – poseg v pristojnost države - preseženo zakonsko pooblastilo – načelo zakonitosti delovanja občine – skladnost Odloka z zakonom in evropsko uredbo
30. člen EZ prepušča občini (le) ureditev organizacije in načina izvajanja dejavnosti javne službe oskrbe s plinom. Po presoji Vrhovnega sodišča takšno pooblastilo v zakonu ne zajema določitve dodatnega kriterija razmejitve med omrežjema v občinskem odloku (kriterij 16 barov) niti ne dopušča razlage, da lahko revidentka z odlokom samostojno določi obveznost predaje določenega omrežja izvajalcu. Z določitvijo obveznosti predaje distribucijskega omrežja v prvem odstavku 37. člena Odloka v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Odloka je revidentka presegla okvir pooblastila v citiranem členu EZ, s čimer je nezakonito posegla v ureditev dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina, ki je izrecno določena z EZ in je bila podeljena tožeči stranki s koncesijo, s takšno ureditvijo v izpodbijanih določbah odloka pa je posledično posegla v pristojnost države.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 29.
dovoljenost revizije - energetika – finančna podpora proizvodnji električne energije - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov zaradi prejemanja druge subvencije – pomembno pravno vprašanje
Odgovor na prvi del izpostavljenega vprašanja je jasen in ne sproža nobenih dilem, odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na preostali del vprašanja, ki ga kot pomembnega izpostavlja revident, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.