V skladu z 29. členom ZNP-1 namreč lahko udeleženci nepravdnih postopkov navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, le do izdaje odločbe, s katero se konča postopek na prvi stopnji, za navajanje novih dejstev na pritožbeni stopnji pa veljajo enake omejitve, kot za vse ostale zadeve v skladu s 337. členom ZPP. Tudi za tovrstne postopke tako velja, da sodišče odloči po stanju ob zaključku glavne obravnave oziroma naroka, če tega ni, pa po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Zato dopustne pritožbene novote tudi ob določbi 29. člena ZNP-1 lahko predstavljajo le tista dejstva, ki so v tem času že obstajala, pa jih stranka pred sodiščem prve stopnje ni navedla, ne pa dejstva, ki so nastala šele kasneje. Kasneje nastalih dejstev učinek pravnomočnosti ne more zajemati.
Pritožbeno sodišče ob tem izpostavlja naravo začasne odredbe, ki je v začasni ureditvi oziroma spremembi obstoječega stanja in njen namen, ki je v odpravi ugotovljene ogroženosti otroka zaradi ravnanj na strani nasprotnega udeleženca oziroma ugotovljenih psihosocialnih težav otroka v okolju, v katerem živi. Že sama narava začasne odredbe izključuje možnost dogovora udeležencev postopka, saj gre pri njej za prisilno ureditev razmerja. Da bi bila začasna odredba o stikih izvršljiva, morajo zato biti stiki dovolj natančno določeni. Takšna pa gotovo ni ureditev stikov ″po dogovoru″.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
odločitev o stroških - razveljavitev začasne odredbe - stroški v postopku zavarovanja - koristi otroka kot pravni standard - odločanje o stroških po prostem preudarku - stroški postopka v družinskih sporih - ureditev stikov z otrokom - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Korist otroka je temeljni postulat in upoštevati jo je treba v vseh razmerjih in položajih, v katerih je otrok udeležen/prizadet. Zato je treba določbo petega odstavka 38. člena ZIZ vrednotiti tudi v tej luči in upoštevati okoliščine konkretnega primera.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00048034
ZIZ-UPB4 člen 55, 55/1, 55/1-4.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - vpliv začasne odredbe na tek izvršilnega postopka - poseg začasne odredbe v izvršilni naslov - kasnejši izvršilni naslov - konkurenca dveh izvršilnih naslovov
Pritožbenemu stališču, da pravdno sodišče z izdajo začasne odredbe ne more vplivati na tek obravnavanega izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče pritrditi. Iz ustavnosodne prakse namreč izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047898
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 9, 564, 564/1, 568, 568/2.
pogodba o preužitku - začasna odredba - razveza pogodbe - razveza pogodbe o preužitku - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - sklep presenečenja - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - pravica do izjave - obstoj verjetnosti terjatve
Izpodbijani sklep zaradi spremenjenega materialnopravnega stališča o tem, ali je tožnica z verjetnostjo izkazala obstoj vtoževane terjatve, nima značilnosti odločitve presenečenja (kot neutemeljeno očita pritožba), ki pomeni kršitev strankine pravice do izjave. V ugovornem postopku je sodišče prve stopnje na podlagi toženčevega procesnega gradiva ponovno presojalo pogoje za začasno odredbo, tožnica pa se je imela možnost opredeliti do ugovornih navedb v odgovoru na ugovor.
izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - zavarovanje z začasno odredbo - nedenarna terjatev - več dolžnikov - izbirna krajevna pristojnost
Pravilno sicer pritožba izpostavlja, da gre v primeru 49. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za izbirno krajevno pristojnost in da je ta izbira dana tožniku oziroma upniku, vendar pa ima upnik glede na zakonsko dikcijo možnost izbire le med glavnimi dolžniki.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047264
ZIZ člen 272, 272/2-3.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva škoda - nedenarna terjatev - motenje posesti - grozeča škoda - ogrevanje - ogroženost zdravja - zagotovljeni bivanjski pogoji - dokazni standard verjetnosti - sporno pravno razmerje
Nedvomno je z onemogočanjem ogrevanja prostorov in vode ter posledično zagotavljanja nujnih higienskih standardov, izkazana verjetnost, da je ogroženo zdravje tožnice in njenih otrok. Če gre za poseg v zdravje, je verjeten zaključek, da je mogoče govoriti o grozečem nastanku škode, ki je ni mogoče kar tako nadomestiti npr. z denarjem.
Namen ureditvene začasne odredbe je tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - sef - neznatna škoda - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - odprtje trr - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja
Golo zatrjevanje tožnika, da je toženka odprla in presnela sredstva na drug bančni račun in sef ter sredstva prenesla na bančni račun hčerke, so presplošne trditve, ki ne izkazujejo konkretne subjektivne nevarnosti, da bo prav zaradi konkretnih ravnanj toženke uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Odprtje drugega bančnega računa in prenos sredstev na nov bančni račun samo po sebi še ne izkazuje obstoja subjektivne konkretne nevarnosti. Gre le za prenos obstoječih sredstev na drug transakcijski račun, odprt pri drugem ponudniku plačilnih storitev na območju R Slovenije. Pri tem niti ne pride do spremembe oblike ali količine premoženja, takšnega ravnanja pa tudi ni mogoče opredeliti kot skrivanje premoženja. Smiselno enako je tudi v primeru odprtja in prenosa sredstev v sef banke, kjer gre le za spremembo elektronsko knjiženega denarja v dejansko fizično gotovinsko obliko.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00047231
ZIZ člen 272, 272/2-2. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (2020) člen 1, 1/2.
začasna odredba - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - preprečitev uporabe sile - nastanek težko nadomestljive škode - izklop iz sistema ogrevanja - električna energija - zagotovljeni bivanjski pogoji - stanovanjska hiša - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnine v posest - izklop elektrike - sprememba posestnega stanja - pravni naslov za uporabo nepremičnine - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - omejitev gibanja
Odklop električne energije v stanovanjski hiši, kjer tožnik biva, glede na konkretno zatrjevane okoliščine, da ta tožniku ne odvzema samo možnosti ogrevanja v hladnejših obdobjih, ampak tudi razsvetljave, priprave tople hrane, hranjenja živil in zagotavljanja nujnih higienskih standardov, pomeni za tožnika omejitev nujnih življenjskih standardov in pogojev, ki mu onemogočajo možnost bivanja v stanovanjski hiši.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - sosedsko pravo - prepovedana imisija - hrup - primeren dokaz - otežena raba nepremičnin
Izdaja ureditvene začasne odredbe je omejena na izjemne primere, saj ne sme predstavljati nadomestnega sredstva za sodno varstvo v pravdnem postopku, tako tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko se z začasno odredbo uveljavlja zahtevek, ki je po vsebini v bistvu enak tožbenemu zahtevku. Temu ustrezno je zato treba strožje presojati, ali res obstajajo tehtni pogoji za izdajo ureditvene začasne odredbe.
Ni z verjetnostjo izkazano, da bi šlo v smislu 75. člena SPZ za takšne vplive, ki bi tožnikom čezmerno oteževali uporabo njihove nepremičnine oziroma jim povzročali znatnejšo škodo. Tožniki v tem pogledu niso predložili nobenega primernega dokaza (na primer strokovnega mnenja z rezultati meritev oziroma ugotovitvami o prekoračenih vrednostih teh vplivov in njihovem izvoru).
verjetnost obstoja denarne terjatve - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine po začetku postopka - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pri zaključku o neutemeljenosti toženčevega ugovora glede obstoja pogoja subjektivne nevarnosti pravilno zaključilo, da trenuten obstoj zadostnih sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, subjektivne nevarnosti za bodočo uveljavitev terjatve ne izključuje.
Upnik z začasno odredbo predlaga, da se dolžniku kot manjšinskemu družbeniku prepove sklicati in izvesti skupščino družbe, kar utemeljuje s tem, da ščiti svoj položaj in zakonitost poslovodstva. Vendar zavarovanje terjatve po 99. členu SPZ v predmetni zadevi ni mogoče, saj se upnikova zahteva ne nanaša na varstvo lastninske pravice. Uporaba analogije, ki bi varstvo po 99. členu SPZ razširila tudi na tovrstne primere, pa ob upoštevanju pozitivne razlage citirane zakonske določbe, ni mogoča. Tudi sicer je takšen zahtevek v nasprotju s temelji korporacijskega prava, saj bi prišlo do nedopustne situacije, ko bi družba oziroma poslovodstvo družbeniku onemogočalo izvrševanje pravic, ki jih ima kot imetnik poslovnega deleža.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046833
DZ člen 151, 151/4.
začasna odredba v družinskih sporih - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - vpis v šolo - otrok s posebnimi potrebami - varstvo koristi otroka
Vprašanje, kje se otrok šola in kje bo živel, je v skladu s sodno prakso vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, zato se morata o njem starša sporazumeti, če sporazuma ni, o tem odloči sodišče.
ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 6, 8, 8/1, 70, 70/8, 125a, 125a/3, 244, 244/3.
ničnostna (izbrisna) tožba - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - sredstva zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - vrstni red pridobitve lastninske pravice - zemljiškoknjižni postopek - zloraba postopka - prepoved razpolaganja z nepremičninami
V postopku izdaje začasne odredbe upnik pravnega varstva ne more uspešno temeljiti na trditvi, da je (na podlagi materialnega prava) pooblaščen od sodišča, ki odloča v drugem (v obravnavanem primeru zemljiškoknjižnem) postopku, zahtevati, da opusti opravo določenega pravnega dejanja (v obravnavanem primeru torej izdajo sklepa o vpisu v zemljiško knjigo in izvedbo samega vpisa). Takšna začasna odredba je nedopustna, ker sodišče v postopku izdaje začasne odredbe (niti v kateremkoli drugem postopku), ne more nalagati drugemu (pristojnemu) sodišču, kako naj v posameznem primeru odloči oziroma ne odloči (oziroma, kako naj postopa). Tudi, če bi bila takšna začasna odredba izdana, pa naj ne bi imela nobenega pravnega učinka.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev sodnega pisanja - vsebinska obravnava vloge - ugovor dolžnika - zavrnitev ugovora dolžnika - pritožba zoper sklep o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - davčna izvršba - zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov - zavrnitev pritožbe
Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna oziroma si s pritožbo zoper neugodno odločitev lahko izboljša pravni položaj. Iz navedenega sledi, da je v tej zadevi že dosežen rezultat, h kateremu je stremela dolžnica z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, t.j. vsebinska obravnava njenega ugovora, zato si dolžnica s pritožbo zoper zavrženje njenega predloga za vrnitev v prejšnje stanje v I. točki izreka izpodbijanega sklepa ne more več izboljšati pravnega položaja.
Na podlagi 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. Skladno z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 je izvršilni naslov za davčno izvršbo tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezen izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Skladno z 243. členom ZIZ pa ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Prav tako 113. člen ZDavP-2 določa, da lahko davčni organ pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika pri sodišču. Zaradi slednje določbe ni utemeljena pritožbena navedba, da upnik nikoli ni izdal sklepa o izvršbi na nepremičnine, na podlagi katerega bi sodišče šele lahko izdalo sklep o zavarovanju.
Predhodne vročitve seznama izvršilnih naslovov dolžniku ZDavP-2 ne predvideva, niti ni pogoj za dovolitev zavarovanja na njegovi podlagi.
Zavarovanje s prisilno hipoteko se dopusti na podlagi izvršilnega naslova, kar pomeni, da dolžnik v tem postopku ne more ugovarjati napak v postopku nastajanja izvršilnega naslova. Dolžnica tako v predmetnem izvršilnem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti oziroma nezakonitosti posameznih izvršilnih naslovov oziroma odmere davčnih obveznosti, torej v tem postopku ne more uveljavljati, da so bili nepravilno odmerjeni prispevki iz razloga, ker je bila dolžnica v osebnem stečaju oziroma iz razlogov, ker ni več opravljala dejavnosti, je bila brezposelna oziroma se je upokojila. Če posamezni izvršilni naslovi, ki jih vsebuje seznam izvršilnih naslovov, dolžniku v davčnem ali drugem postopku, v katerem so bili izdani, niso bili pravilno vročeni, tega v postopku zavarovanja prav tako ne more ugovarjati.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00046588
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 67, 67/3, 67/4. ZMV-1 člen 25. ZNP-1 člen 151.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - premično skupno premoženje - upravljanje s stvarjo - posel rednega upravljanja - nujen posel rednega upravljanja - pogoji za udeležbo v prometu - registracija motornega vozila - podaljšanje prometnega dovoljenja - popravilo vozila
Ker je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, katerih deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, SPZ v četrtem odstavku 67. člena predvideva možnost, da se manjkajoče soglasje nadomesti z odločitvijo sodišča. Vendar zakon take možnosti ne predvideva za vse posle rednega upravljanja, ampak za tiste posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari.
Registracija oziroma podaljšanje vozniškega dovoljenja ni posel, ki je za redno vzdrževanje stvari nujen.
URS člen 33. ZIZ člen 272, 272/2. ZD člen 77. ZPP člen 8.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - kopija oporoke - nenadomestljiva škoda - celovita dokazna ocena
Glede na navedbe, dokaze in izpovedbe v postopku, je pritrditi oceni sodišča prve stopnje, da je več razlogov, ki govorijo v prid zaključku, da pokojna T.S. v času sklenitve Pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi demence ni bila sposobna razumeti pomena in posledic sklenjene pogodbe, kot pa razlogov, ki kažejo na nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049194
OZ člen 255, 255/1, 255/2, 259, 259/2, 259/3. ZPP člen 285, 339, 339/1. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1.
zavarovanje terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sklep o začasni odredbi - prepoved razpolaganja z nepremičninami - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - kako se izpodbija - sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa - predznamba - zaznamba vrstnega reda - maksimalna hipoteka - izpodbojna tožba
Sklep sodišča prve stopnje je predvsem doprinesel k razjasnitvi sicer zahtevne zadeve v fazi enostranskega postopka, nikakor pa ni povzročil spremembe dejanskega kompleksa in zahtevanega pravnega varstva.
Upnik ne rabi pomoči zakonske domneve, ko je dolžnik hkrati poslovodja dolžnice iz pravnega posla, tretje in pridobitelj.
DZ člen 151, 151/2, 151/3, 157, 157/2, 157/3, 161.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - ogroženost otroka - stiki - nadzorovani stiki - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - varstvo koristi otroka
Glede na trditve, ki jih je upnik podal v predlogu za izdajo začasne odredbe glede ogroženosti mld. otroka, je zaključek sodišča prve stopnje, da ta ogroženosti otroka, kot pogoja za izdajo začasne odredbe tudi glede zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo, ni izkazal, pravilen.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 9/6, 33, 33/1, 33/1-4, 239, 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZS člen 83, 83/3, 83/3-5, 83a. ZPP člen 365, 365-1. SPZ člen 99.
regulacijska začasna odredba - pravni standard - nastanek težko nadomestljive škode - premoženjska škoda - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nujna zadeva - napačen pravni pouk - nesuspenzivnost pritožbe
Tožnik ne more uživati sodnega varstva z ureditveno začasno odredbo zgolj zato, ker mu ni omogočen dostop po poti, po kateri želi dostopati, oziroma, ki je zanj najugodnejša. Užival bi ga lahko le v primeru, da bi z verjetnostjo izkazal, da mu traktor na omenjeni poti onemogoča edini dostop do hiše v kateri biva, oziroma na kateri mora izvesti nujno potrebna krovska dela.
Pritožbena argumentacija, da je regulacijska začasna odredba lahko izdana tudi v primeru, če je izpolnjena (le) predpostavka iz 3. alineje drugega 272. člena ZIZ ali predpostavka iz tretjega odstavka 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ, je nezdružljiva s samim namenom ureditvene začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče preizkuša pravilnost odločitve ob upoštevanju dejanskega stanja ob izdaji izpodbijanega sklepa.