DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084348
ZNP-1 člen 108. DZ člen 158, 158/1.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje otroka - izvajanje stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovni pomočnik
Siljenje A., naj (s predlagateljico) hodi na (sicer koristne) terapije, bi bilo utemeljeno le, če bi se izkazalo, da je A. pod takim vplivom nasprotnega udeleženca, da nujno potrebuje pomoč. Več je argumentov, ki kažejo, da A. izraža svojo pristno voljo, kot argumentov proti temu dejstvu. Kmalu bo dopolnila 18 let. Pri tej starosti starši na voljo otroka običajno nimajo več odločilnega vpliva. Pri tem ni nepomembno, da je A. skoraj do 17 leta živela z obema staršema (do junija 2024, ko se je predlagateljica odselila, A. pa je imela 17. rojstni dan septembra). Da je A. sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih ravnanj, potrjuje tudi mnenja CSD. CSD je strokovni pomočnik sodišča, njegova mnenja imajo izvedeniškemu mnenju podobno dokazno težo. V mnenjih je CSD upošteval ugotovitve svojih zaposlenih: gre za strokovno oceno z A. opravljenih razgovorov in opažanj ob izvajanju nadzorovanih stikov. Z laično razlago le nekaterih zapisov v poročilih strokovnih delavcev pritožnica dvoma v mnenje CSD, da je treba upoštevati A. voljo, ni vzbudila.
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost težko nadomestljive škode - nevarnost nadaljnjega odtujevanja - neznatna škoda - subjektivni pogoji - neizvedba dokaza - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga
Večinska sodna praksa je resda zelo stroga pri ugotavljanju verjetnosti subjektivnega pogoja za izdajo začasnih odredb za zavarovanje denarne terjatve, vendar pa so tudi primeri, ko je treba dejstva, ki kažejo na nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ v okoliščinah konkretnega primera presojati širše oziroma v kontekstu celotnega dolžnikovega ravnanja.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo toženka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora zato sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa vsakega posameznega njenega ravnanja posebej.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - obseg stikov - največja korist otroka - stiska otroka
V dokaznem postopku je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je A. A. po sklenjeni začasni sodni poravnavi pri očetu prespala le enkrat med zimskimi počitnicami 2024, kasneje pa ne več; da so šola, CSD in zagovornica otroka opažali stisko v zvezi z izvajanjem stikov, predvsem glede prenočevanja deklice pri očetu; da deklica nima težav s tem, da gre popoldne k očetu, težava pa je, ker naj bi šla za cel vikend, ona pa ne želi prespati pri njem; da je na A. A. veliko breme, da se mora vsakič odločiti, ali bo prespala pri očetu ali ne; da je deklica na začetku zagovorništva zavračala zgolj nočitve pri očetu, na zadnjih dveh srečanjih pa je začela izkazovati popolno nenaklonjenost do stikov z očetom; da se je situacija izrazito izboljšala, ko je bila sprejeta začasna sodna odločba, da se A. A. ne sili k prenočevanju, če tega ne bo želela, ker pa se je pomladi in poleti 2024 deklico ponovno začelo siliti k prenočevanju pri očetu, so se znova pojavile še večje stiske. Nobenega dvoma zato ni, da možnost dogovarjanja ali izražanja želja trenutno ni na mestu, prav tako ne možnost prenočevanja pri očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084070
DZ člen 139, 141. ZNP-1 člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - ogrožanje razvoja - nadomestitev soglasja starša - stiki - seznanitev - pravica do izjave - skrb za otroka - sodelovanje - opustitev - izostanek z naroka
Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za otroka v obliki rezidenčnega skupnega starševstva se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka.
Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije nasprotna udeleženka z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj zadostne trditvene podlage - sklicevanje na tožbene navedbe
Kadar je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, je tako po teoriji, kot po sodni praksi dopustno, da se predlagatelj lahko opredeljeno (konkretizirano) sklicuje na dokaze, ki jih je predložil oziroma predlagal že v tožbi, glede verjetnosti obstoja terjatve pa tudi na dejstva, navedena v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084385
ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - verjeten obstoj terjatve - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pravice do izjave - neizvedba dokazov - sklepčnost trditev
V ugovoru zatrjevana pojasnila so povsem konkretna, sklepčna in kažejo diametralno nasproten potek informiranja tožene stranke o prevzetih tveganjih, kot ga je zatrjevala tožeča stranka. Sodišče prve stopnje bi se zato moralo podrobneje opredeliti do teh navedb tožene stranke, zaključek o tem, navedbe katere stranke so verjetnejše, pa bi lahko podalo šele po izvedbi predlaganih dokazov, to je tudi po zaslišanju bančnih uslužbencev.
Glede na to in ker je bila veljavnost začasne odredbe vezana na iztek 30 dnevnega roka po pravnomočnosti sodbe o tožbenem zahtevku, je izpodbijana odločitev o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, oprta na prvi odstavek 278. člena ZIZ, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084089
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-2. SPZ člen 88, 89, 217, 217/1, 218, 222, 222/1, 225, 225/2. ZZK-1 člen 37, 37/1, 79, 79/1, 79/1-1. ZPP člen 190, 286b, 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZKN člen 18.
priposestvovanje služnosti - služnost poti - dobra vera - obseg stvarne služnosti - nujna pot - sklepčnost zahtevka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - bistveno spremenjene okoliščine - začasna odredba - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi parcelacije in prometa z nepremičnino - zaznamba spora - nevarnost za uveljavitev terjatve - evidentiranje sprememb na podlagi sodne odločbe - katastrski vpis - prepozno grajanje kršitev postopka - nasprotna tožba
Lokacijsko evidentiranje območja stvarne služnosti v katastru nepremičnin je predmet posebne vrste katastrskega postopka in glede na določila ZKN ni obvezno, temveč je stvar proste izbire. Tudi SPZ nikjer ne določa, da bi bil vpis območja stvarne služnosti v kataster konstitutivni pogoj za ugotovitev oz. pridobitev služnosti v sodnem postopku.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je kot neutemeljen zavrnilo ugovor pravnomočno razsojene stvari. Obrazložitvi, da gre v predmetni zadevi za povsem drugo dejansko in pravno podlago spora (priposestvovanje), pritožbeno sodišče dodaja, da gre tudi za druge vrste sodni postopek (pravdni, tam nepravdni postopek) in za druge stranke postopka kot v postopku za ustanovitev nujne poti (sedaj sta tožena tudi nova solastnika služeče nepremičnine).
SPZ člen 32, 33, 33/3. ZIZ člen 15, 226, 226/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 2, 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8.
motenje posesti - protipravnost posega v posest - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nedenarna nenadomestna obveznost - izvedba predlaganih dokazov - prekinitev postopka zaradi stečaja - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - neprerekana dejstva
Skladno s tretjim odstavkom 33. člena SPZ lahko le zakon izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da protipravnosti posega v posest ni mogoče izključiti s pravnim poslom. Nedopustno je reševanje sporov med najemnikom in najemodajalcem na način, da se skuša najemojemalca prisiliti k plačilu najemnine ali stroškov z odklopom elektrike, vode, ipd.
Ker je toženec tisti, ki je odklopil elektriko in prekinil dotok vode v lokala tožnikov, oziroma je bilo to storjeno po njegovem nalogu, je on tisti, ki mora vzpostaviti prvotno stanje ne glede na to, če bi to lahko naredila tožnika ali kdo tretji. Razlog za to je v nujnosti hitrega ukrepanja.
Tožencu ni mogoče naložiti vzpostavitve prejšnjega stanja na način, ki presega njegova motilna ravnanja.
Prepoved nadaljnjega motenja presega domet regulacijske začasne odredbe. Izdaja začasne odredbe je pridržana za izjemne situacije, ko je treba zaradi preprečitve nenadomestljive škode ali nasilja še pred zaključkom kontradiktornega postopka začasno urediti med strankama postopka sporno razmerje; morebitnih bodočih motenj posesti z regulacijsko začasno odredbo ni dopustno urejati.
Za izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ zgolj s stopnjo verjetnosti ugotovljena dejstva ne zadostujejo.
Materialnopravno zmotno stališče tožnikov, da se lahko predlagana denarna kazen izreče za vsak dan kršitve, sodišču ne daje podlage za odločanje preko zneska, navedenega v predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. SPZ člen 119, 119/2. SZ-1 člen 68, 71.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost - verjetnost obstoja nevarnosti - kumulativno določeni pogoji - razpolaganje s premoženjem - prepoved razpolaganja s premoženjem - sredstva rezervnega sklada - etažni lastniki kot stranka postopka - izmikanje - prostovoljno plačilo
Pri subjektivni nevarnosti mora ogroženost za uveljavitev terjatve izhajati iz dolžnikovega razpolaganja s premoženjem. Dejstvo, da toženka ni prostovoljno plačala tožničine terjatve, ne pomeni "razpolaganja s premoženjem, ki kaže na to, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena". Tudi odklonitev sodelovanja pri primopredaji ni takšno ravnanje, ki bi bilo podlaga subjektivne nevarnosti uveljavitve tožničine denarne terjatve, saj je posledica takšne odklonitve, da lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi sama tožnica brez toženke, skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami. Enako velja za odklonitev predložitve seznama neplačnikov, stanja zbranih sredstev, seznama etažnih lastnikov in njihovo porazdelitev obveznosti. Ta ravnanja namreč niso usmerjena v zmanjševanje toženkinega premoženja oziroma ogrožanje uspešnosti morebitne izvršbe, niti niso očitana toženki (etažni lastniki), ampak upravniku v zvezi z njegovimi obveznostmi po 68. in 71. členu SZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083438
ZPlaSSIED člen 87, 87/4. OZ člen 783, 783/1, 783/3. ZFPPIPP člen 14, 14/2-1. ZDavP-2 člen 397, 397/1, 397/1-14, 397/1-14a.
začasna odredba - predlog za začasno odredbo - verjetnost terjatve - pogodba o plačilnih storitvah - okvirna pogodba - odpoved okvirne pogodbe s strani ponudnika plačilnih storitev - prenehanje mandatne pogodbe - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - odpoved naročniškega razmerja - zaprtje računa - prepoved zaprtja transakcijskega računa - uporaba sodne prakse - enotnost sodne prakse - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - dokazovanje - hude posledice
Med posle iz tretjega odstavka 783. člena OZ se uvršča tudi nadaljnje izvajanje storitev banke po njeni odpovedi okvirnih pogodb o plačilnih storitvah, in sicer vse dokler uporabniki nimajo možnosti skleniti takih pogodb z drugim ponudnikom plačilnih storitev (za kar si morajo z ustrezno skrbnostjo prizadevati). Naročitelj, ki nima drugega računa, namreč skrbi za takšne posle po naravi stvari ne more prevzeti na drugačen način. Dolžnost banke pa ni neomejena in lahko po določenem času zaradi neskrbnega ravnanja uporabnika tudi ugasne. Ali oziroma kdaj tak položaj nastopi, je odvisno od okoliščin posameznega primera.
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo bistvenih okoliščin, na katerih temeljijo stališča iz sodne prakse, na katera se je sklicevalo, zato jih je napačno razumelo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083909
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - začasno zadržanje - tehtanje ustavnih pravic - zaščita potrošnika - pravica do sodnega varstva - možnost ugovora zoper sklep o izvršbi - sodna praksa Sodišča EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - opredelitev do navedb strank - dodatna izvedba dokazov - kršitev pravice do izjave
Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič, izvedba dokaza tudi ni zamudna. Poleg tega je bilo zaslišanje predlagano v fazi odločanja o ugovoru, torej potem, ko je bila začasna odredba že izdana.
začasna odredba o preživnini - otroški dodatek - višina preživnine
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084197
ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
ničnost kreditne pogodbe - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - potrošniški kredit - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - dokazni standard verjetnosti - verjetnost izkazane terjatve - konverzija - valorizacija - predčasno plačilo vseh obrokov kredita - poplačilo kredita - pojasnilna dolžnost banke - zastaranje denarne terjatve - sodna praksa SEU
Dogovor o valutni klavzuli načeloma ni nepošten, če ima stranka pravico, da od njega vedno odstopi, in da konverzija kredita predstavlja možnost omejitve valutnega tveganja, s tem pa uravnoteženja položaja potrošnika in banke.
Predčasno odplačilo kredita s pripadajočimi obrestmi ni nikakršna ugodnost za kreditojemalca, temveč le za banko.
Druga v pogodbi predvidena možnost, "vloga za refinanciranje obstoječega kredita z novim," ni odvisna od volje potrošnika, temveč je izključno diskrecijska pravica banke, ali bo vlogo za refinanciranje obstoječega kredita odobrila ali ne, kar po oceni pritožbenega sodišča prav tako ne varuje v zadostni meri pravic potrošnika.
tožba za ugotovitev stvarne služnosti - prepovedni in odstranitveni zahtevek - nastavitev ovire - izdaja regulacijske začasne odredbe - razveljavitev začasne odločbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - onemogočanje uporabe služnostne poti - preprečevanje in motenje izvrševanja stvarne služnosti - verbalni napad - načelo restrikcije - dokazni standard verjetnosti - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Bistveno vprašanje je, ali je kljub postavitvi ovir na in ob poti možna uporaba poti s strani tožnikov, torej izvrševanje služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnine, oziroma, ali postavitev ovir predstavlja motenje služnosti do te mere, da sta tožnika upravičena do sodnega varstva na podlagi 212. člena SPZ že v okviru postopka za izdajo začasne odredbe.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - postopek zavarovanja - namen postopka - načelo hitrosti postopka - varstvo upnikov - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - vrnitev darila zaradi razveze zakonske zveze - odpadla kavza - nagib za darilo - razveza zakonske zveze - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Načelo hitrosti postopka zavarovanja ni samo samo sebi namen. Namenjeno je varstvu upnikovega položaja. S takojšnjo zavrnitvijo predloga, kadar sodišče dvomi o verjetnosti izkazanosti tožnikovih trditev, ne da bi pred tem (vsaj) vzpostavilo kontradiktornost (in počakalo na trditve tožene stranke), sodišče upnikovega položaja v ničemer ne zavaruje.
Čeprav je tožnik po mnenju pritožbenega sodišča torej verjetno izkazal potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ne more samo ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe, za kar se zmotno zavzema pritožba. Če bi o izdaji prvič odločalo pritožbeno sodišče, bi namreč s tem onemogočilo ugovorni postopek.
Treba je upoštevati, da postavitev začasnega zastopnika pomeni omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem. Dejansko je to lahko omejitev, ki je praktično izenačena z odvzemom možnosti sodelovanja v postopku, saj v določenih primerih že po naravi stvari začasni zastopnik ne bo mogel vedeti ničesar o zadevi in pravic stranke ne bo mogel učinkovito braniti. To je pomembno predvsem v situacijah, ko je bivališče stranke neznano in v primerih, ko je stranka v tujini, kar smiselno zatrjuje pritožnica. Ker gre za poseg v ustavno pravico, mora sodišče odločitev, ali bo postavilo začasnega zastopnika, sprejeti po tehtanju med pravico upnika po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja na eni strani in med pravico dolžnika do izjavljanja pred sodiščem na drugi strani. V ta namen mora sodišče opraviti vsa dejanja, preko katerih bi bilo mogoče vročiti pisanje neposredno stranki in torej postavitev začasnega zastopnika pomeni skrajni ukrep (ultima ratio), pred katerim je treba izkoristiti vse razpoložljive možnosti za ugotovitev dejanskega bivališča in za pravilno vročitev sodnih pisanj stranki (vključno s sklepom o postaviti začasnega zastopnika).
kršitev pravice do izjave - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna odločba o preživljanju otroka - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ogroženost otroka - neplačevanje preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - vezanost sodišča na predlog
Predlagateljica v predlogu ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.
Novejša sodna praksa vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.
ZIZ člen 81, 81/3, 83, 83/1, 83/2, 84, 84/2, 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 273/1-1. SPZ člen 40, 60, 60/1, 60/2. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - ustrezno sredstvo zavarovanja - neprimerno sredstvo zavarovanja - osebno motorno vozilo - uradna evidenca motornih vozil - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - podatki AJPES - prodaja motornega vozila - prenos lastništva na vozilu - izročitev motornega vozila - izročitev ključev vozila - izročitev vozil v posest - dejanska oblast nad stvarjo - rubež vozila - rubež stvari, ki so v posesti tretjega - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - premoženjska škoda - nemožnost uporabe vozila - konkretizacija trditev - standard natančnosti in konkretiziranosti opredelitve - nedopustna pritožbena novota - posestno stanje - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Prepoved odtujitve in obremenitve vozila se skladno z določbami ZIZ ne zaznamuje v uradni evidenci motornih vozil pri upravni enoti, temveč v registru, ki ga upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (1. točka prvega odstavka 273. člena v zvezi s tretjim odstavkom 81. člena ZIZ).
Prenosnik lastninske pravice mora tudi v primeru simbolične izročitve pridobitelju omogočiti, da začne izvrševati dejansko oblast nad stvarjo. Zgolj pregled podatkov v evidenci registriranih motornih vozil (ne glede na naravo evidence) navedenega ne more omogočiti.
Premoženjska škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe. Za premoženjsko škodo je namreč mogoče dobiti denarno nadomestilo (odškodnino). Tožnik bi moral zato navesti in dokazati konkretne okoliščine, zaradi katerih bo škoda, ki grozi, pomenila breme, ki bo pozneje težko nadomestljivo.
ZIZ člen 226, 226/3, 226/4, 273, 273/1-3. ZPP člen 365, 365-2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved - nenadomestno dejanje - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - naložitev denarne kazni - izrek denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da toženka ne upošteva v celoti izdane začasne odredbe. Iz posnetkov na USB ključku je namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča razvidno, da je toženka odšla na sprehod s psom, pri tem je prečkala sporno dovozno cesto in hodila po njeni sredini, ko ji je nasproti v avtomobilu pripeljal drugi tožnik, toženka pa se je nato (namesto da bi se umaknila, da bi lahko drugi tožnik peljal mimo nje) postavila pred avtomobil drugega tožnika na način, ki ga je oviral pri vožnji na sporni dovozni cesti in se ni umaknila, dokler ni drugi tožnik zapeljal vzvratno. Posnetka na USB ključku tako ne potrjujeta toženkin trditev, da bi drugi tožnik lahko brez ovir in težav odpeljal mimo toženke, saj je toženka stala pred vozilom drugega tožnika in ne ob strani vozila ter se je umaknila šele, ko je zapeljal vzvratno.