Toženka ni izpolnila svoje obveznosti, dogovorjene v najemni pogodbi (izročitev poslovnega prostora ob odprtju prodajnega centra), zato je tožnik po določbi drugega odstavka 289. člena OZ upravičen do povrnitve nastale in izkazane škode (izgubljenega dobička).
Pogodbene stranke sklepajo pogodbe iz različnih motivov, vendar poslovno podlago, kavzo tvorijo le tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tožnik ni uspel dokazati, da so ti njegovi nagibi postali del poslovne podlage. Ocenilo je, da okoliščina, da je prišlo do menjave zemljišč in da je tožena stranka začela z gradnjo na drugem sklopu zemljišč še ustreza kavzi pogodbe, da je torej tožena stranka svojo obveznost izpolnila in ni nobene podlage za njeno odškodninsko odgovornost.
podjemna pogodba – sklenitev pogodbe po zastopniku – določitev cene – običajno plačilo za primerljiva dela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob odsotnosti nasprotnih trditev je sodišče utemeljeno štelo, da s strani tožnika določene vrednosti za opravljene storitve ustrezajo običajnemu plačilu za tovrstna dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015951
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj člen 26. OZ člen 83, 385, 435, 458, 459, 468, 478, 480, 639, 639/3. SPZ člen 66, 67, 105. ZVPot člen 1, 1/4, 22, 22/5, 33, 41, 41/1. ZPP člen 189, 189/3, 254, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - jamčevanje za napake - stvarne napake - običajne lastnosti stanovanja - zahtevek za znižanje kupnine - zahtevek za odpravo napak - prevzem nepremičnine - rok za izguba pravic kupca - rok za vložitev tožbe
Revizija se dopusti glede pravilnosti stališča, da se za določitev običajnih lastnosti, ki jih mora imeti prodano stanovanje, uporablja tudi gradbena dokumentacija in gradbeni predpisi v času gradnje, če v prodajni pogodbi ni drugače določeno, v povezavi s stvarnimi napakami; da lahko tožnik v primeru, ko je napaka odpravljiva, zahtevek za znižanje kupnine uveljavlja tudi tako, da kupnino zniža za stroške, ki so potrebni za odpravo napak in da je enoletni rok za vložitev tožbe po 480. členu OZ začel teči 29. 7. 2005, ko sta tožnika ob prevzemu grajala napake oziroma da jamčevalni rok, ki ga določa 480. člen OZ, pred prevzemom stanovanja ne more teči.
Tožnik je tožbo vložil še pred sprejemom pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe sklenjene z drugim ponudnikom, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in sklenitev pogodbe z njim. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Vrhovno sodišče je zato že v zadevi II Ips 369/2010 odločilo, da je zaradi zagotovitve pravne varnosti v takšnih primerih tožnikom treba omogočiti, da pravdo s tako postavljenimi zahtevki dokončajo, s tem, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele potem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Toženec je bil ob sklenitvi dogovora le zakoniti zastopnik družbe V., ne pa tudi družbe P. (to je bila toženčeva žena S. V.). Vendar je sodišče druge stopnje pojasnilo, da pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega, brez njegovega pooblastila, zavezuje zastopanega, če jo ta pozneje odobri.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002183
OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 355.
razlaga pogodbe – gradbena pogodba – pogodbena cena del
V prvem odstavku 82. člena OZ je postavljeno pravilo pri razlagi pogodb – njihova določila se uporabljajo tako, kot se glasijo. Takšna uporaba (razlaga) pogodb pomeni uporabo avtonomnega (pogodbenega) prava. Šele uporaba pravila iz drugega odstavka 82. člena, ki omogoča iskanje skupnega namena pogodbenikov tudi zunaj pomena uporabljenih izrazov, lahko upravičuje ugotavljanje dejanskega stanja (na primer resnične skupne volje pogodbenikov). Vendar pravilo drugega odstavka pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je pri iskanju pomena spornega zapisnika uporabljalo materialno (pogodbeno) pravo. Iz tega sledi, da se je odločilo uporabiti (razložiti) določbo spornega zapisnika tako, kot se glasi. S takšno razlago pomena pogodbenih določb, katerih vsebina je bila ugotovljena na prvi stopnji, pritožbeno sodišče ni poseglo v dejansko stanje. S takšnim ravnanjem tožena stranka tudi ni bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku. Pravno stališče pritožbenega sodišča za toženo stranko ne more predstavljati presenečenja.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – prehod terjatve – komisijska pogodba
Četudi bi šlo za prenos terjatve, za izpolnitev katere je pravna prednica tožeče stranke jamčila kot garant, bi s trenutkom prehoda terjatve nanjo prenehala le njena odgovornost za izpolnitev obveznosti, medtem, ko bi terjatev do glavnega dolžnika obstajala še naprej. Zgolj to, da pred prenosom za isto terjatev jamči pravna prednica tožeče stranke pravni prednici tožene stranke, po prenosu pa obratno, ni razlog za zavrnitev zahtevka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek.
Kupec je privolil, da je prodajalčeva obveznost do njega prenehala z nadomestno izpolnitvijo v obliki izročitve bagra, letnik 1990. Prodajalec je torej svojo obveznost do kupca (z nadomestno izpolnitvijo) izpolnil, kupec pa svoje obveznosti do prodajalca ni (v celoti) izpolnil. Zato je odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo preostanka kupnine materialnopravno pravilna.
Toženka je imela vse možnosti, da bi po obvestilu z dne 9. 9. 2005 ob tem, da je takrat že vedela, da izročitvenega roka ne bo mogla spoštovati, naredila vse, da bi škodo v nastali višini preprečila (z najemom drugega primernega stanovanja).
pogodba o trgovskem zastopanju – odpoved pogodbe – rok za odpoved pogodbe – zastaralni rok -
Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze.
Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Pri prevari, ki jo ureja 49. člen OZ gre za izzvano zmoto, ki temelji na nepoštenosti. Res je, da ni nujno, da je zmota bistvena, mora pa tožeča stranka izkazati, da pogodbe ne bi sklenila, če ne bi bila zaradi prevare v zmoti. Stranka, ki je v zmoti, ima poleg izpodbojnega zahtevka tudi odškodninski zahtevek, oziroma ima odškodninski zahtevek tudi tedaj, ko pogodbe ne izpodbija, če seveda obstoj prevare izkaže.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je tožnica na izplačilo 250.000 EUR za svoj ¼ solastninski delež pristala ne da bi bila zavedena oziroma v zmoti glede cene ali okoliščin na strani toženke. Pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici ne bi bilo treba skleniti poravnave, da bi lahko vztrajala pri nadaljevanju postopka in zahtevala novo cenitev, pa tega ni storila.
lastninjenje – denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost pogodbe – začasna odredba po ZLPP
Namen začasne odredbe po 9. in naslednjih členih ZLPP je v zavarovanju zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje pa sporna nepremičnina parc. št. 988/20 k.o. ... nikdar ni bila predmet lastninskega preoblikovanja podjetij.
Po 88. členu ZDen od uveljavitve tega zakona dalje ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli, ki so v nasprotju s to določbo so nični. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da glede na vsebino določbe 88. člena ZDen morebitna dobrovernost pogodbenikov ne vpliva na presojo veljavnosti pravnega posla.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0015853
ZPP člen 367a, 367a/1. ABGB paragraf 1490.
dopuščena revizija - posojilna pogodba – zastaranje anuitet - obročno odplačevanje posojila – razmerje z mednarodnim elementom – uporaba tujega prava – avstrijsko pravo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da sta se pravdni stranki dogovorili za odplačevanje posojila v anuitetah in je zato terjatev tožeče stranke delno zastarala?
izpolnitev obveznosti s strani tretjega – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča druge stopnje, da v primeru, ko ima plačnik do upnika tudi svojo zapadlo obveznost, pa ob plačilu ne navede, da ne plačuje svoje ampak tujo obveznost, upnik ravna pravilno, če plačilo upošteva kot izpolnitev plačnikove obveznosti.
Sodišče druge stopnje ni opravilo glavne obravnave, kljub temu pa je ugotovitve sodišča prve stopnje o pravno pomembnih dejstvih dopolnilo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ničnost pogodb v celoti je nesorazmerno težka, glede na pogodbeno kavzo pa tudi neprimerna sankcija za toženčeve kršitve. Te na načelni ravni res posegajo tudi v širši družbeni, takorekoč javni interes, pa vendar nasprotovanje morali in nekaterim postulatom urejanja pogodbenih razmerij v konkretnem primeru ni takšne narave, da bi moglo prevladati nad cilji v obligacijskem pravu uveljavljenih načel afirmacije pogodb in stopnjevitosti neveljavnostnih sankcij. Dosledna uporaba slednjih vodi k sklepu, da je nedopustno pogodbeno stanje v tej zadevi mogoče odpraviti z milejšo sankcijo, kot je sankcija absolutne ničnosti spornih pravnih poslov, ne da pri tem trpela temeljna ustavna načela družbene ureditve.
Sklicevanje na listine, ki so vsebovane v obsežnih prilogah spisa in so predložene kot dokaz, ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo. Teorija in praksa sicer predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega oziroma poizvedovalnega dokaza. Takšen dokazni predlog je utemeljen tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, v zvezi s katerimi nosi trditveno in dokazno breme. V konkretnem primeru ne gre za tak položaj, saj toženkine navedbe ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bili podatki o relevantnih dejstvih izven njenega zaznavnega območja.
Ko stranka ne poda vseh navedb, ki jo trditveno in dokazno bremenijo, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. Opisana dolžnost sodišča do stranke pa odpade, če jo o (odsotnosti navedb o) takšnih odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
ZMZPP člen 20, 48, 49. ZOR člen 133, 401, 1040. UZITUL člen 19, 22 b. ZPP člen 107, 107/3, 226, 226/2, 339, 339/1, 339/2-8.
pogodba o bančnem depozitu – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost - pasivna legitimacija – dokazovanje – hranilna knjižica kot dokaz – kopija dokaza v hrvaškem jeziku – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – ne ultra alterum tantum – dopuščena revizija
V sporu ne gre za nasledstveno vprašanje.
Prva toženka v zvezi s predložitvijo kopij hranilne knjižice v hrvaškem jeziku ne pojasni obstoja bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tudi revizijsko sodišče ne vidi okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da sta zatrjevani kršitvi tretjega odstavka 107. člena in drugega odstavka 226. člena ZPP vplivali na zakonitost in pravilnost izdanih sodb.
Revizijsko sodišče ne vidi razlogov, zakaj naj bi na civilnopravno razmerje vplivalo zatrjevano (neposredno uporabljivo) načelo mednarodnega bančnega prava branch compensating deposit principle. V tem delu gre za sklicevanje na obstoj spremenjenih okoliščin iz 133. člena ZOR, ki bi jih tretja toženka lahko uveljavila le z zahtevkom za razvezo ali pravično spremembo pogodbe oziroma z ustrezno nasprotno tožbo, česar ni storila.
Prevzem obveznosti pred dokončno sanacijo podružnice in dopustitev podružnici, da lahko samostojno porablja dinarska sredstva, ki jih je za deponirane devize prejela o NBJ, sta le poslovni odločitvi tretje toženke, ki nikakor ne moreta vplivali na njeno razmerje do posameznega varčevalca.
Nižji sodišči nista imeli zadostne trditvene in dejanske podlage za omejitev teka obresti in je odločitev o zavrnitvi ugovora v tej smeri pravilna.
Toženca sta s sklenitvijo sporne prodajne pogodbe ravnala v skladu z določbo 3. člena OZ. Gre za njeno avtonomno, svobodno in dopustno voljo, s sklenitvijo izpodbijane pogodbe nista kršila nobene kogentne norme (vsaj ne takšne, ki bi ravnala širše družbene interese).