Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri uveljavljanju jamčevalnega zahtevka za znižanje kupnine dovolj postaviti samo dajatveni zahtevek ali je predhodno potrebno postaviti tudi oblikovalni zahtevek ter pomen večinske sodne prakse v trenutku vložitve zahtevka in odločanja o njem pred sodiščem prve stopnje za odgovor na navedeno vprašanje.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija - zakonske zamudne obresti - valuta obresti – pritožba – razlogi za pritožbo - nova dejstva in novi dokazi
Iz Pogodbe ne izhaja jasno, v kateri valuti je bila dogovorjena obveznost plačila provizije. V 5. členu Pogodbe je namreč določen le odstotek provizije, ki se obračuna od zneska prodajne cene. Tožeča stranka je zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska v SIT. Tožena stranka bi tako morala, v kolikor bi se strinjala, da je bila njega obveznost dogovorjena v SIT, na to opozoriti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storila, se kasneje ne more uspešno sklicevati na drugačen pogodbeni dogovor, saj s tem zatrjuje drugačno dejansko stanje, to pa je v pritožbenem postopku mogoče le ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
pogodbeno materialno pravo - upoštevanje pogodbenega materialnega prava po uradni dolžnosti
Ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti ugotoviti zavezo tožeče stranke iz pogodbe. Pri pogodbenem materialnem pravu namreč ni mogoče paziti na njegovo pravilno uporabo po uradni dolžnosti, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno, če se stranka nanj ni izrecno in konkretno sklicevala.
razlaga pogodbe - uporaba spornih pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - okoliščine posla - poslovna podlaga pogodbe - kavza
Bolj kot na vsebino prodajne pogodbe bi se morali sodišči opreti na skupen namen pogodbenikov kot del poslovne podlage (kavze). Le tega stranke v pogodbi niso izrecno opredelile, zato je nanj mogoče sklepati (tudi) iz okoliščin posla. Pri tem se je potrebno ozreti na ozadje pogodbe, na njeno nastajanje in razmere, v katerih je bila pogodba sklenjena, torej okoliščine, ki pogodbo nujno spremljajo in jih je zato treba sprejeti v pogodbeno razmerje.
OZ člen 107, 108, 108/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 193, 270, 270/2, 285, 285/1.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - odstop od pogodbe pred iztekom roka – zavarovanje terjatev – varščina - prenehanje zavarovanja - prenehanje varščine - varščina kot škoda
S prenehanjem glavne obveznosti zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe pred iztekom roka so v konkretnem primeru za naprej prenehala tudi vsa zavarovanja (po izdani menici in menični izjavi) ter pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev). Iz besedila drugega odstavka 270. člena OZ namreč jasno izhaja, da zavarovanja in varščina ugasnejo s trenutkom prenehanja glavne obveznosti, kar je v primeru odstopa od pogodbe v trenutku, ko naslovnica prejme izjavo o odstopu (torej ex nunc).
Zastavlja pa se vprašanje, ali pravne posledice odstopa od pogodbe učinkujejo tudi za nazaj, ali lahko v konkretnem primeru učinkujejo od sklenitve pogodbe (torej ex tunc). Podizvajalska pogodba se je namreč nekaj časa izvrševala. Vendar tožena stranka ni zatrjevala niti izkazala, da je do odstopa tožeče stranke od podizvajalske pogodbe dosegla interes, zaradi katerega je bila le-ta sklenjena, oziroma da bi (v okoliščinah konkretnega primera) delna izpolnitev imela zanjo nek pravno upošteven pomen.
Sicer pa situacijo, ko je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, rešuje drugi odstavek 111. člena OZ, ki določa, da ima stranka v takšnem primeru pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Navedeno velja tudi za sporna pogodbeno dogovorjena zavarovanja za dobro izvedbo del in za sredstva, zadržana iz naslova zavarovanja za odpravo napak (varščino). Če vrnitev ni mogoča ali če narava tistega, kar je bilo delno izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi (kar pride v poštev pri storitvenih obveznostih), je treba nadomestiti vrednost doseže koristi. Pri tem se v skladu s četrtim odstavkom 111. člena OZ upošteva tudi vrednost koristi, ki jih je medtem imela stranka od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Sporna varščina je bila dogovorjena kot zavarovanje za odpravo napak, tako v času izvajanja del po podizvajalski pogodbi kot v garancijski dobi. Zato že po svoji naravi ne more predstavljati pravno upoštevne škode iz 107. člena OZ. Ker bi se kot zavarovanje aktivirala šele v primeru ugotovljene napake, po vsebini ne gre za škodo zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe.
ZPotK člen 7a. OZ člen 55, 58, 104. SPZ člen 129, 142.
posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - bodoča terjatev - hipoteka - ničnost - oblika pogodbe - obličnost spremembe pogodbe - teorija realizacije - razveza pogodbe
Sodišče II. stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na določbo sedmega odstavka 2. člena ZpotK in določbo 129. člena SPZ mogoče zavarovati tudi bodočo terjatev in da ni bilo nobene zakonske ovire, da toženka kredita, ki se ga je šele zavezala izplačati prvemu tožniku, ne bi zavarovala z ustanovitvijo hipoteke z neposredno izvršljivim notarskim zapisom po 142. členu SPZ.
Pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, ker je prvi tožnik z naknadnim naročilom, naj toženka dogovorjeno posojilo nakaže tretjemu, pogodbo ohranil v veljavi (drugi odstavek 104. člena OZ). Upoštevati je treba tudi teorijo o realizaciji (58. člen OZ). Glede na to, da ni sporno, da je nalog za izplačilo posojila tretjemu dal prvi tožnik, da sta kasneje tožnika s toženko sklepala še dodatne anekse, s katerimi je bil dogovorjen odlog plačila in delna odpoved zamudnim obrestim v korist tožnikov in da sta svojo obveznost iz posojilne pogodbe delno izpolnila, je bilo naročilo prvega tožnika veljavno.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za napake - jamčevanje za napake - stvarne napake - rok za uveljavljanje pravic - prekluzivni rok
Tožena stranka je z dopisom z dne 21. 1. 1998 pri tožnikih ustvarila vtis, da bo napako prostovoljno odpravila in da se zato na pravilo o prekluzivnem roku iz 645. člena ZOR ne more sklicevati.
Kadar se naročnik in izvajalec ne dogovorita za odpravo napake, ampak izvajalec le pristopi k odpravljanju napak, ni mogoče šteti, da je bil sklenjen dogovor. Vendar pa tudi v tem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena. Zato v obravnavanem primeru, ko ne gre za terjatev iz gospodarske pogodbe, velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.
Kadar izvajalec začne odpravljati napako in daje vtis, da jo bo prostovoljno odpravil, zastaranje terjatve naročnika iz naslova odgovornosti za napake začne teči, ko izvajalec naročniku nedvoumno sporoči, da napake ne bo odpravil ali ko je to jasno razvidno iz konkludentnega ravnanja izvajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002514
OZ člen 117, 117-3, 371, 374, 378. ZPP člen 41, 41/1, 350, 370, 370-3, 490.
pogodba o delu – podizvajalec - plačilo pogodbene cene – denarne obveznosti - zapadlost denarne terjatve - razlaga pogodbe - izpolnitvena obveznost – izplačilo zadržanih sredstev - način izpolnitve - kompenzacija z nepremičninami - običajno pravno stanje nepremičnine - tožbeni zahtevek - zamudne obresti – tek zamudnih obresti - dovoljenost revizije – gospodarski spor - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – zavrženje revizije - preskakovanje pravnih sredstev – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Obveznost, ki jo ima tožena stranka do tožeče stranke je po svoji naravi denarna obveznost OZ, vendar sta kot način izpolnitve dela te denarne obveznosti pogodbeni stranki dogovorili kompenzacijo z nepremičninami. Ker tožena stranka izpolnitve (ob zapadlosti terjatve) ni opravila na način, kot je bilo dogovorjeno, je denarni tožbeni zahtevek (utemeljen in) pravilen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka postala prosta obveznosti vračila stroja, na katerem si je tožeča stranka pridržala lastninsko pravico do 100% izterjave vseh menic, če je tožena stranka pogodbeno vrednost stroja tožeči stranki plačala s sredstvi, ki so bila toženi stranki nakazana s strani tretje osebe, ki ni pogodbenik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002517
OZ člen 505, 505/3. ZPP člen 286, 286/4.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - prodaja blaga - kritna prodaja - prodaja blaga s popustom - razlika do cele kupnine - primeren rok prodaje - primeren način prodaje - škoda zaradi prodaje s popustom - odškodnina - dokazovanje - predlaganje dokazov - prekluzija - krivda za zamudo s predlaganjem dokazov - izvedenec -
Način kritne prodaje blaga je bil primeren in opravljen v skladu z drugim in tretjim odstavkom 505. člena OZ (v primernem roku, na primeren način in po obvestitvi tožeče stranke). Način kritne prodaje (prodaja določenega blaga s 70 % popustom) je bil glede na ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da si je tožena stranka prizadevala najti ugodnejšega kupca in da višje kupnine ni mogla doseči, primeren. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da tudi v primeru neprimerne oprave kritne prodaje prodajalec ne izgubi pravice do povrnitve škode, kot trdi revidentka, temveč lahko nasprotna stranka zahteva (le) ustrezno zmanjšanje odškodnine.
Ne držijo revizijske navedbe, da je z navedenimi popusti tožena stranka povečala nastalo škodo. Ravno obratno: s tem se je škoda zmanjšala. Ker je opravila kritno prodajo blaga, je škoda, ki ji je nastala, manjša za kupnino, ki jo je dobila na podlagi kritne prodaje. S tem je zadostila tudi svoji dolžnosti prizadevati si zmanjšati nastalo škodo (četrti odstavek 243. člena OZ).
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj:
Ali je bila s strani sodišč prve in druge stopnje kršena določba 214. člena ZPP, ko sta presodili, da bi tožena stranka kot investitor objekta glede obstoja napak gradbe, za katere odgovarja glavni izvajalec, morala zatrjevati in dokazovati pravočasnost, pravilnost in utemeljenost jamčevalnega zahtevka v razmerju do glavnega izvajalca gradbenih del?
Ali je tožba glede obrestnega dela zahtevka v obravnavanem primeru sklepčna?
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0016771
OZ člen 6, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 29. ZZZDR člen 26, 123.
povrnitev škode - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka – umik tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost – odločbe Ustavnega sodišča – bodoči posegi v zakonodajno ureditev – spor zaradi plačila preživnine
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih posegov Ustavnega sodišča v veljavno zakonsko ureditev, s katero pravdne stranke utemeljujejo svoje tožbene zahtevke in trditve o pravno relevantnih dejstvih v posameznih pravdnih postopkih.
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. ZPP tudi ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi določala, da so fotokopije listin že same po sebi neverodostojne, temveč velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da mora sodišče v vsakem posamičnem primeru glede na okoliščine oceniti, ali je stranka s fotokopijo in drugimi dokazi pravno pomembno dejstvo dokazala.
OZ člen 3, 92. ZFPPIPP člen 60. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339.
pogodba o leasingu – finančni leasing - pozitivni pogodbeni interes - ničnost pogodbe – odškodnina - stečajni postopek – prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prekluzija
Posledice neobrazložene oziroma pomanjkljive prijave ureja četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP. Te posledice so drugačne, kot so bile po ZPPSL (stranka ni prekludirana s kasnejšim podajanjem trditev in predložitvijo dokazov), zato praksa, izoblikovana na podlagi slednjega, za razmerja, ki se presojajo po ZFPPIPP, ni več uporabljiva.
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke iz 27. in 28. člena leasing pogodb predstavlja v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke (premoženja, ki bi tožeči stranki pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Ne drži revizijski očitek, da so pravne posledice prenehanja pogodbe urejene kogentno z zakonom. Pogodbeni stranki se lahko v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, kakšne so te posledice, kot sta to storili v obravnavanem primeru.
V naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa ne sme presegati nastale škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017076
ZPP člen 370, 372.
plačilo kupnine - dokazna ocena - revizija - nova dejstva in dokazi v revizijskem postopku
Stranke smejo v reviziji navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Kakšne takšne kršitve toženec v zvezi z obširno listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga reviziji, ne uveljavlja. Z njo dokazuje (zgolj) drugačno dejansko stanje, kot je bilo podlaga za odločanje sodišč nižjih stopenj, kar ne more biti predmet revizijske obravnave.
Dopuščena revizija: Ali je s stališča pravilne uporabe drugega odstavka 270. člena OZ mogoče zoper poroka iz posojilne pogodbe utemeljeno uveljavljati zahtevek na podlagi razdrte posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom – razdrte iz razloga, ker je upnik od posojilne pogodbe odstopil?
pogodba o preužitku - aleatorna pogodba – smrt preužitkarja - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - ničnost - očitno nesorazmerje dajatev
Pravno napačen je pristop, da se po smrti preužitkarja, ko postane jasen obseg obveznosti pogodbenih strank, na zahtevo nujnih dedičev opravi obračun in se morebitna presegajoča vrednost obravnava kot darilo.
Zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi zatrjevane nesorazmernosti po materialnem pravu ne more biti utemeljen; nemoralnosti nagiba pogodbenih strank oziroma navideznosti pogodbe, katere pravna posledica je ničnost posla, pa tožnik ni zatrjeval.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS4002448
ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dopuščena revizija – zaposlovanje - odprtje novih delovnih mest - namenska poraba sredstev - nenamenska poraba sredstev – dolžnost vrnitve – materialno pogodbeno pravo
Strinjanje tožeče stranke z načinom izvrševanja programa pomeni tudi strinjanje z namenom porabe sredstev. Tožeča stranka zato s sklicevanjem na kršitev Pogodbe iz razloga, da tožena stranka nakazanih sredstev ni porabila za namen, za katerega so bila dodeljena, ne more uspeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4002500
OZ člen 72, 73, 319, 1012. ZGD-1 člen 32, 515, 515/5.
poroštvo - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - odpust dolga - zastopanje družbe – omejitev zastopanja
Z izjemo zakonsko dovoljene omejitve na podlagi pravil o skupnem zastopanju, ki učinkuje tudi v razmerju do tretjih, notranje omejitve, kakršna je tudi v sodni register vpisana omejitev zastopanja direktorja prve toženke, v razmerju do tretjih nima pravnega učinka. V razmerju do tretje osebe je izjava volje (soglasje) zastopnika veljavna (pravno učinkovita) in je zato pogodba veljavno sklenjena, tudi če je zastopnik prekoračil morebitne notranje omejitve upravičenj za zastopanje.
Poroštvena pogodba razmerja med porokom in glavnim dolžnikom ne ureja. Razmerje iz poroštvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim dolžnikom.
Upnikova izjava, da želi odpustiti dolg, mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.