mandatna pogodba - razmerje med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami - razmerje med prevzemnikom naročila in naročiteljem - prekoračitev naročila - odvetniška poklicna etika - obveznosti prevzemnika naročila
Tožnica navaja, da pooblastilo odvetniku zajema le naročilo do polnega poplačila terjatve upnika in nič več, ker pa je toženka prejela več, je po njenem mnenju ravnala v nasprotju s 769. členom OZ, ki ureja odmik od naročil in navodil. Vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženka imela pooblastilo za izvršilni postopek, preplačilo pa je bilo izvedeno v zvezi s tem postopkom. Po takšni razlagi, kot jo zagovarja tožnica, toženka ne bi imela pooblastila niti za vložitev predloga za ustavitev postopka, kar pa ne drži. Ravno nasprotno, toženka je pri prenakazilu ravnala po izrecnih navodilih svoje stranke in se je njenih navodil držala. S tem je toženka ravnala tudi v skladu s 768. členom OZ, ki mandatarju v prvem odstavku nalaga, da mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem pa mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Mandatarju torej nalaga, da v razmerju do naročnika, in ne do naročnikove nasprotne stranke, kot navaja tožnica, ravna kot dober gospodar.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - gradbena pogodba - razlaga zakona - jezikovna razlaga - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - pripoznava terjatve - neupravičena pridobitev - kondikcija
Pod pripoznavo terjatve v smislu 631. člena OZ treba razumeti le, da mora glavni izvajalec pripoznati terjatev podizvajalca in torej ne, da mora tudi naročnik pripoznati terjatev glavnega izvajalca.
Kadar v razmerju med podizvajalcem in naročnikom niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila 631. člena OZ, neposrednega plačila od naročnika ni mogoče (subsidiarno) zahtevati z uporabo določila 190. člena OZ.
ZPP člen 339, 339/2-8, 350, 360, 360/1, 370, 370/3, 371, 371/1, 372.. OZ člen 311, 432, 631. ZJN-1 člen 4. - člen 1.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - pobot terjatve naročnika s terjatvijo izvajalca - javna naročila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti
Podizvajalec ima pravico do neposrednega plačila le, če postavi konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ. Revizijsko stališče tožeče stranke, da naj bi bilo jasno, da kakršna koli korespondenca med tožečo stranko (podizvajalko) in toženo stranko (občino kot naročnico) pomeni uveljavljanje neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ, je zmotno.
Možnost pobota ni omejena zgolj na terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodbo.
Za obstoj oderuštva ni pomembno, kakšen je subjektivni odnos prikrajšane pogodbene stranke. Ta se na oderuštvo lahko sklicuje tudi, če je vedela, da sklepa pogodbo, iz katere izhaja nesorazmerna obremenitev. Seveda pa gre za oderuštvo lahko tudi tedaj, ko se nesorazmernosti obremenitve zave šele kasneje.
Revident s trditvami o tem, da pogodba ne more imeti učinkov med pogodbenima strankama zaradi razlogov iz 50. člena OZ, ne more uspeti. Vsaj toženec je namreč hotel prav takšne pogodbene učinke, kot so bili zapisani dne 19. 1. 2006.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - napake volje - prošnja - prevara - neupravičena odsotnost z dela
Ne le, da izražanje prepričanja o izidu postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno opredeliti kot povzročitev zmote oziroma držanje v zmoti, temveč je tudi sicer materialnopravno zmotno sklepanje tožnice, da ji tožena stranka zaradi kršitve, kot je opisana v vabilu na zagovor, ne bi mogla zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi. V vabilu na zagovor ji je bilo očitano, ne le, da je bila od 15 10. 2015 dalje neopravičeno odsotna z dela, temveč tudi, da je bila odsotna neupravičeno, ker za odsotnost z dela ni predložila potrdila o upravičeni zadržanosti, niti ni delodajalca zaprosila za izrabo letnega dopusta, kar pa je lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Delodajalec oziroma sodišče nista vezana na pravno kvalifikacijo iz vabila na zagovor oziroma iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč na dejanske razloge, ti pa so bili v vabilu na zagovor opredeljeni tako, da so omogočali (tudi) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00000124
ZPP člen 4, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
pravna narava razmerja - presoja dejanskega stanja - posojilna pogodba - zakupno razmerje - neupravičena pridobitev - meje pritožbenega preizkusa - načelo neposrednosti
Le ugotovljena volja strank oziroma soglasje njunih volj lahko da osnovo za uporabo materialnega prava, torej za zaključek, kakšna pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena.
Dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne preizkusi po uradni dolžnosti. Presoja pritožbenega sodišča je v tem delu lahko le odraz pritožbene graje in brez nje ne sme drugače oceniti dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO
VS0018911
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - založniška pogodba - prenos avtorskih pravic - kršitev pogodbenih obveznosti - obveznosti založnika - odstop od pogodbe - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovih del iz prodaje, ki temelji na razvezanih založniških pogodbah, vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev, s katero je že zavrnilo ugotovitveni zahtevek založnika, da založniške pogodbe niso razvezane,
- ali je v primerih, ko je dogovorjeno, da avtor kot edino plačilo prejme honorar, dogovorjen v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo redno poročanje o prodanih izvodih avtorskih del bistvena sestavina založniške pogodbe in ali založnikovo dolgotrajno in ponavljajoče se neizpolnjevanje te obveznosti pomeni takšno kršitev založniške pogodbe, ki utemeljuje avtorjev odstop od pogodbe.
OZ člen 126, 631. ZJN-2 člen 4. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 4, 5.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - plačilo podizvajalcu - pogodba v korist tretjega - bančna garancija
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da izvajalskih pogodb (niti izdanih garancij) ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega (126. člena OZ). Neposredna plačila podizvajalcem po določbi 631. člena OZ predstavljajo izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom tako vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek in obenem dokaže, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev (izrecno ali domnevano po 5. členu Uredbe), da je terjatev podizvajalca do glavnega naročnika dospela ter da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika.
Prilaganje situacij podizvajalca je zgolj informativne narave ter ima posledice le v razmerju med naročnikom in glavnim izvajalcem. Poplačilo glavnega izvajalca v takšnem primeru (op. ko glavni izvajalec svojim situacijam ni priložil situacij podizvajalca) pa ne ustvarja niti podlage za odškodninsko odgovornost naročnika (če podizvajalec ni bil poplačan od glavnega izvajalca), saj je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema v pogodbenem pravu, izjeme pa je treba tolmačiti restriktivno.
Nezadostnost sredstev zavarovanje (tudi za, v bančni garanciji sicer predvideno, poplačilo podizvajalcev) pa ne more iti v škodo toženi stranki v smislu njene odškodninske odgovornosti.
OZ člen 105, 111, 468, 468/1-3, 470, 470/1, 471, 477.
prodajna pogodba - odgovornost za napake - jamčevalni zahtevek - poziv za odpravo napak - rok za odpravo napak - dodaten rok - primeren rok - nedoločen rok - odstop od pogodbe - dopuščena revizija
Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.
Revizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj:
- (ne)pravilnosti pravnomočne presoje o obstoju pasivne stvarne legitimacije v konkretnem primeru;
- začetka teka roka za vložitev tožbe za vrnitev darila oziroma njegove denarne vrednosti v primeru, ko so tega dali starši enega od zakoncev njegovemu partnerju.
Z najemno pogodbo si je želela najemodajalka zagotoviti oskrbo kot starejša oseba, zaradi česar je bila namesto plačevanja najemnine v denarju dogovorjena oskrba najemodajalke in plačevanje tekočih stroškov. Tak nagib najemodajalke je postal del pogodbene podlage, ki je z njeno smrtjo in s tem povezanim prenehanjem oskrbe odpadla. Zaradi odpadle podlage najemne pogodbe ni treba odpovedati niti ta pogodba ne more biti (več) podlaga za zasedanje stanovanjske hiše.
Odpadla pravna podlaga utemeljuje zahtevek iz neupravičene pridobitve. Upoštevajoč obogatitveno načelo toženec do povrnitve stroškov vzdrževanja, ki ne pomenijo povečanja vrednosti nepremičnine oziroma obogatitve za tožnika, ni upravičen.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - pisnost pogodbe - sprememba pogodbe - teorija realizacije
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003110
OZ člen 87, 87/1, 91, 193, 460, 460/3.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - funkcionalno zemljišče - ničnost - vračilo kupnine - kondikcija - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - odškodnina - pravnomočnost - vezanost na pravnomočno sodbo - dejstva - prekluzija glede dejstev
Pravnomočnost pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe.Sodišče o tem vprašanju ne more ponovno odločati, saj tisto, o čemer je bilo odločeno, šteje za resnico. Stranke zato zadane prekluzija glede vseh dejstev, ki so do takrat že obstajala. Teh dejstev, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek, stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da toženi stranki ni bilo mogoče očitati nepoštenosti pri sklepanju nične prodajne pogodbe odločilo, da tožeči stranki zamudne obresti pripadajo (šele) od vložitve zahtevka (in ne že od plačila kupnine), s čimer je dejansko odločilo v prid toženi stranki.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - pogodbena cena - sprememba cene
S pogodbeno dogovorjeno klavzulo „ključ v roke“ se izvajalec zavezuje, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta (prvi odstavek 659. člena OZ). Na izvajalca je prevaljeno tveganje, da bo moral nositi breme vseh nepredvidenih in presežnih del, razen vpliva manjkajočih del. Stroški nepredvidenih in manjkajočih del so namreč vključeni v pogodbeno dogovorjeno ceno (drugi odstavek 659. člena OZ). Izvajalec lahko zahteva zvišanje pogodbeno dogovorjene cene le v posledici zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena in še to le pod pogoji, ki jih določa 655. člen OZ. Tožeča stranka na teh predpostavkah zvišanja cene ni utemeljevala.
Sporna pogodba, sklenjena med dediči umrlega odvetnika in prevzemnikom, predstavlja pogodbo o prevzemu odvetniške pisarne, t.j. pogodbeno ureditev materialnega vprašanja v zvezi z likvidacijo (v skladu s tretjim odstavkom 76. člena Statuta) in je zato sporno določilo tretjega odstavka 3. člena pogodbe z dne 4. 2. 2002 treba razlagati v duhu določb Statuta Odvetniške zbornice Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008528
OZ člen 169, 239, 240, 243, 243/1, 243/2.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe - obseg škode - predvidljivost škode - škoda, ki je ni mogoče predvideti - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - oprostitev odgovornosti - skrbnost povprečnega človeka - huda malomarnost - razporeditev trditvenega in dokaznega bremena - odškodnina
Trditveno in dokazno breme glede predvidljivosti škode je že po zakonu naloženo kršitelju pogodbe: 240. člen OZ razbremenitev odgovornosti izrecno nalaga dolžniku (kršitelju pogodbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018866
ZVPot člen 52, 52/4, 54, 54/1, 54/2, 55, 55/3. ZPP člen 367, 367/2, 377.
leasing pogodba - prodaja na obroke - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe - pravne posledice odstopa od pogodbe - vrnitev danega - povračilo koristi - škoda - pozitivni pogodbeni interes - varstvo potrošnikov - nasprotna tožba - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predvsem neupoštevanje, da je pojem leasing zbirni pojem, sestavljen iz vrste pojavnih oblik, povzroča napake pri analiziranju pravne narave konkretne pogodbe.