CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS00015487
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - stanovanjska pravica - sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - soglasje volj - zavrnitev sklenitve najemne pogodbe - prenehanje pravice - primerna najemnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali nedenarna terjatev, katere predmet je sklenitev določene pogodbe preneha, če upnik zavrne izvensodno ponudbo dolžnika za njeno sklenitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00008415
ZPP člen 40, 41, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za povezane zahtevke, vrednost celotnega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se v skladu s petim odstavkom 367. člena ZPP ugotavlja s seštevkom vrednosti (delov) zahtevkov, ki so še sporni, pa presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena glede vseh zahtevkov. Torej tudi glede zahtevka v zvezi z etažnim načrtom in priklopom elektrike (glede katerih toženec vlaga tudi predlog za dopustitev revizije). Ker je revizija dovoljena, je Vrhovno sodišče ne more dopustitI in je obravnavani predlog nedovoljen. Zato ga je zavrglo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - razlogi za razvezo - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - spremenjene okoliščine
Eden od razlogov za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila v pogodbi določena obveznost tožencev, da plačujeta domsko oskrbo tožeče stranke, v delu ki presega njeno pokojnino. Da tega nista počela, ni sporno. Zgolj zatrjevana okoliščina, da tožeča stranka tega ni zahtevala, pa na njuno obveznost ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00008416
ZŠtip-1 člen 58, 58/7. URS člen 155.
dopuščena revizija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - kršitev pogodbe - študij v tujini - zapadlost terjatve - prepoved povratne veljave pravnih aktov - prepoved retroaktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je zavzelo stališče, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije za doktorski študij še ni zapadel, v nasprotju z 155. členom Ustave retroaktivno uporabilo določilo sedmega odstavka 58. člena Zakona o štipendiranju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007709
OZ člen 105, 333. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - vročitev izjave o odstopu - prejemna teorija - oddajna teorija - učinkovanje odstopne izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za pravno veljaven odstop od pogodbe brez odpovednega roka zaradi kršitev s strani nasprotne stranke, zaprtje računa in pričetek učinkovanja odstopa potrebna vročitev izjave o odstopu nasprotni stranki.
pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zaprtje računa - vročitev izjave o odstopu - prejemna teorija - oddajna teorija - dopuščena revizija
OZ člen 35, 39, 40, 40/3, 82, 82/1, 82/2, 86, 86/1. ZPP člen 370, 370/3.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - darilna pogodba - ničnost - nedopusten nagib - predmet pogodbe - nedopustnost predmeta pogodbe - nerazdeljena nepremičnina - onemogočanje delitve v naravi - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine - točno določen del nepremičnine - pogodbena volja - skupni namen pogodbenikov - razlaga pogodbe - jasnost pogodbenih določil
Nosilno stališče revizije o napačni uporabi 82. člena OZ, ker naj bi nižji sodišči v nasprotju z jasnim pogodbenimi določili darilne pogodbe zaključili, da je bil predmet darilne pogodbe zgolj prvotoženčev solastniški delež in ne celotna četrta etaža stanovanjske hiše, ni utemeljeno.
Ker toženci na podlagi darilne pogodbe niso mogli pridobiti upravičenega interesa, da v postopku delitve v naravi dobijo četrto etažo stanovanjske hiše v celoti, je stališče nižjih sodišč, da tožniki zaradi darilne pogodbe v postopku delitve ne bodo v slabšem položaju, materialnopravno pravilno. Stališče tožnikov, da ju toženci na prefinjen način poskušajo oškodovati, nima podlage v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč nižje stopnje.
ZZZDR člen 13, 84. OZ člen 39, 539, 540, 541. ZOR člen 51, 111, 210. ODZ paragraf 946, 947 - 954, 1246.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - vrnitev darila - preklic darila - causa (kavza) - ustavnoskladna razlaga - lastninska pravica - poseg v lastninsko pravico - darilni namen - razveza zakonske zveze
Pravna podlaga, na katero je oprta izpodbijana odločitev nižjih sodišč, izhaja iz besedila 84. člena ZZZDR. Ta se glasi: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. (3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
Očitno je, da so nekatera darila preklicljiva, druga pa ne. Naloga sodišča je, da z ustrezno razlago postavljenega prava, katerega osrednji del je zgoraj povzeta določba, obe skupini daril razmeji.
Mnoge možne razlage pomensko odprtega besedila vseh treh odstavkov 84. člena ZZZDR so lahko ustavnopravno sporne z vidika lastninskopravnega položaja domnevnega obdarjenca.
Pomen zgodovinskega pogleda za obravnavano zadevo je spoznanje, da so darila med zakonci in zaročenci bila predmet posebne obravnave, a nikoli takšne, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice.
Preklic iz 84. člena ZZZDR naj torej rešuje položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006565
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Revizija se dopusti glede vprašanj: ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice, in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do naročnika že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007166
ZPP člen 150, 252, 252/2, 285, 286, 286a, 286b, 370, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4, 490. OZ člen 82.
prekluzija trditev in dokazov - materialno procesno vodstvo - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - gradbena pogodba - plačilo dodatnih del - dovoljenost revizije zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Revidenta s sklicevanjem na nevročitev dokaznih listin tožene stranke zatrjujeta okoliščine, ki naj bi pomenile bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi glede na določbo prvega odstavka 286. b člena ZPP tožeča stranka morebitno pomanjkljivost pri vročanju morala uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Sodišče druge stopnje je pri tem zavzelo stališče, da bi tožeča stranka na pomanjkljivost pri vročanju morala opozoriti najkasneje na naroku za glavno obravnavo 11. 6. 2009. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da bi takšno opozorilo na pomanjkljivost v vročanju moralo biti konkretizirano z določno opredelitvijo, katere od dokaznih listin tožene stranke ji niso bile vročene, s čimer bi lahko utemeljila, da ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Da tožeča stranka zatrjevane postopkovne kršitve ni pravočasno grajala, izhaja tudi iz spisovnih podatkov, saj se je na nepravilnost v vročanju sklicevala šele v zaprosilu za vročitev listin z dne 27. 5. 2011.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00006851
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3. ZZK-1 člen 8, 243. OZ člen 86, 435, 435/1.
dovoljenost direktne revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninska pravica na nepremičnini - nevknjižena nepremičnina - solastnina - dvojna prodaja nepremičnin - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev moralnih načel - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ob tehtanju položajev prvega kupca, ki svoje lastninske pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, in nedobrovernega drugega kupca ustaljena sodna praksa ščiti položaj prvega kupca. Svoje pravice lahko ustrezno varuje z zahtevkom za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla in zahtevkom iz izbrisne tožbe.
Tožničin zahtevek je izpolnitveni. S tem ko toženec tožnici od prestopa v ligo NBA ni ničesar več plačeval, namreč ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti. Vendar pa to ne pomeni, da ga zadenejo tudi sankcije, določene v 6. členu pogodbe o zastopanju. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti sicer pomeni kršitev pogodbe, vendar pa tožnica vztraja pri izpolnitvi pogodbe in jo bo tako dosegla na prisilen način. Zahtevek za izpolnitev pogodbe torej ni združljiv z zahtevo po realizaciji sankcij zaradi kršitve pogodbe zaradi neizpolnitve.
Revident je že v odgovoru na tožbo navedel, da tožnica ni izpolnjevala vseh obveznosti po po pogodbi o zastopanju, saj bi tožencu morala kriti stroške stanarine, šolnine, prehrane in mu izplačevati mesečno plačo v višini 600 DEM (vsako leto povečano za 100 DEM). V zvezi s tem je predlagal tudi dokaze. Vendar pa je pritožbeno sodišče zmotno presodilo, da navedene trditve ne predstavljajo dejanskih trditev, ki bi bile zadostna podlaga za presojo pobotnega ugovora. To stališče je nepravilno v delu, kolikor se nanaša na mesečno plačo, saj jo je toženec določno opredelil z zneskom že v odgovoru na tožbo. Kasneje v pripravljalni vlogi z dne 16. 6. 2015 v zvezi s tem tudi ni podal nobenih novih trditev, kot nepravilno zaključuje pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00006842
ZPP člen 318, 318/2-3, 318/3. ZVPot člen 1, 1/2, 37c, 38. OZ člen 635, 635/1.
dopuščena revizija - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - pogodba o delu - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - notifikacija napak - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - prenehanje pravice - prekluzivni rok - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi je ključno, ali bi bilo treba pri presoji pravočasnosti tožbe uporabiti določbe ZVPot (tretji odstavek 37c. člena v zvezi z 38. členom), ki določajo daljši prekluzivni jamčevalni rok za stvarne napake. To pa je odvisno od presoje, ali sta tožnika potrošnika po drugem odstavku 1. člena ZVPot.
Ker iz tožbe ni razvidno, ali sta tožnika s tožencem podjemno pogodbo glede predelave kombija sklenila za namene izven njune poklicne ali pridobitne dejavnosti, je tožba za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na tej pravni podlagi zato nesklepčna. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP in tožnikoma s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006766
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 101. ZPP člen 32, 32/1.
spor o pristojnosti - spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev
Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun njenih neizplačanih plač.
ZPlaP člen 8, 10, 11, 13. ZOR člen 12, 1035, 1041. ZPP člen 8, 215.
bančni račun - pogodba o vodenju transakcijskega računa - bančni depozit - nalog za plačilo - telefonski nalog - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - obstoj pravne podlage - trditveno in dokazno breme - dokazni standard
Kadar komitent banke trdi, da ni dovolil razpolaganja s sredstvi na njegovem transakcijskem računu, je to odločilno dejstvo sporno. Banka je tista, ki mora to dejstvo konkretizirano zatrjevati in dokazovati in sicer v skladu z dokaznimi standardom iz 215. člena ZPP.
V konkretnem primeru je 13. člen ZPlaP odločilnega pomena pri ovsebinjanju dokaznega standarda. Ta določa, kakšno je skrbno ravnanje banke. Razumno je zato pričakovati, da bo banka nasprotne trditve komitenta izpodbila z natančnimi trditvami in dokazi o tem, kdaj je prejela nalog za plačilo in kako je preverila komitentovo identiteto (ali identiteto njegovega pooblaščenca). To seveda ne pomeni, da spornega dejstva ne more dokazovati drugače (npr. z drugimi neposrednimi dokazi). Zgolj z dokazovanjem prek posrednih dokazov pa bo zelo težko dosežen ustrezen dokazni standard.
Praksa, ki se vzpostavi med strankama, je pomembna pri presoji razmerja med gospodarskimi subjekti (12. člen OZ). Pri presoji razmerja med banko in imetnikom transakcijskega računa kot fizično osebo, za katero se ne ugotovi, da bi delovala v okviru svoje poslovne dejavnosti, pa je zgolj drugotnega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00006529
ZVPot člen 54. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pogodba o leasingu - odstop od pogodbe - neplačevanje obrokov leasinga - zapadlost obroka - uporaba tujega (avstrijskega) prava - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Meni, da lahko tožnica v primeru odstopa od pogodbe zahteva le vrnitev predmeta leasinga in uporabnino, ne pa tudi plačila nezapadlih obrokov.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da se je tožnik z izjavo o plačilu oziroma doplačilu stroškov domske oskrbe zavezal k celotnem plačilu stroškov.