ZPP člen 339, 370, 370/3, 380, 380/2. OZ člen 631.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - podjemna pogodba - podizvajalska pogodba - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - zakonska cesija - učinki cesije - obvestilo o cesiji - neposlovna odškodninska odgovornost - avtentična razlaga - varstvo podizvajalca - razmerje med izvajalcem in naročnikom - razmerje med podizvajalcem in naročnikom - zmotna uporaba materialnega prava
Pogoj koneksnosti terjatev po 631. členu OZ je podan takrat, ko se obe terjatvi (torej terjatev podizvajalca do izvajalca in terjatev izvajalca do naročnika) nanašata na ista dela in ne zgolj na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja.
Avtentična razlaga 631. člena OZ, ki je bila sprejeta 27. 3. 2018, za sodišče ni zavezujoča.
Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom v smislu 631. člena OZ se vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi jasen, določen in konkreten zahtevek, ki izpolnjuje kumulativno zahtevane pogoje iz 631. člena OZ in je pravilno dokumentiran (s potrjenimi situacijami in računi). Kakršnakoli korespondenca med toženko in tožnico še ne pomeni uveljavljanja neposrednih plačil po določbi 631. člena OZ. Zato dopis z dne 3. 12. 2009, s katerim je tožnica toženko zgolj obvestila, da izvajalec ne poravnava finančnih obveznosti kljub danim obljubam in jo pozvala, da ji zagotovi način in termin poplačila izvedenih del, terjatve pa po višini niti ni natančno opredelila, še ni zahteva podizvajalca v smislu 631. člena OZ.
kupna pogodba - predmet pogodbe - kritni kup - generična stvar - individualno določena stvar - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - povrnitev škode v primeru, če se prodaja razdre - dopuščena revizija
Pogodbi zvesta stranka (v obravnavanem primeru tožnica kot naročnica) je imela že po splošnem pravilu iz drugega odstavka 239. člena OZ pravico zahtevati, da ji druga pogodbena stranka (v obravnavanem primeru prva toženka kot dobaviteljica), ki je bila odgovorna za neizpolnitev, povrne škodo, ki ji je nastala zaradi neizpolnitve. Na to splošno pravilo napotuje določba 503. člena OZ. V 504. in 505. členu OZ so namreč določena posebna pravila o povrnitvi določenih vrst (oblik) škode: v 504. členu OZ, če ima stvar dnevno ceno, ko lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razvezana, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel (prvi odstavek); v 505. členu OZ pa, če je bila stvar kupljena zaradi kritja, ko sme druga stranka kupiti (drugo) po vrsti določeno stvar zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem kupu.
Da je pri vtoževani odškodnini šlo za povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe, in ne za povrnitev škode po posebnih pravilih o kritnem kupu, kažeta dejstvi, da je bila vtoževana odškodnina zmanjšana za 10 % (zaradi tega, ker je imel varilni stroj italijanskega dobavitelja eno varilno glavo več), in dejstvo, da pri sporni varilni napravi ni šlo za generično (po vrsti določeno), temveč za individualno stvar. Na individualnost varilne naprave namreč kaže to, da sta pogodba in priložena skica specificirali način izdelave in lastnosti naprave. Da je šlo za strogo namensko napravo, kaže tudi to, da je bila predmet enkratne izdelave za znanega kupca, po naročilu, ne pa na zalogo. Čeprav pa je naprava, ki je bila namenjena za kritje, očitno (po lastnostih in izdelavi) ustrezala napravi, ki je bila predmet prv(otn)e pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00020122
OZ člen 564, 564/1.
pogodba o preužitku - aleatornost pogodbe - huda bolezen preužitkarja - poslovna sposobnost - razsodnost - razveljavitev pogodbe
Pri pogodbi o preužitku (ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju) je pravno tveganje v tem, da stranki pogodbe ob sklenitvi (še) ne vesta, kakšne in kolikšne bodo njune medsebojne obveznosti. Pri tem je treba poudariti, da je smrt le časovna razmejitev obveznosti, ocena aleatornosti pogodbe pa se vedno nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata pogodbeni stranki z njeno sklenitvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019772
ZPP člen 7, 8, 212, 215, 339/1, 370. OZ člen 49, 86. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dokazovanje - materialno in procesno dokazno breme - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - negativno dejstvo - dokazovanje z indici - indična sodba - dokazna stiska - nižji dokazni standard - arbitrarnost sojenja - kršitev metodološkega napotka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prodajna pogodba - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - napake volje - prevara - ničnost pogodbe - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - pravica do spoštovanja doma
V izjemnem primeru, ko šibkejši posameznik zaradi preslepitve s strani organizirane skupine ostane brez doma, je dejanski stan izpodbojne pogodbe zaradi napake volje presežen. V tožbenih trditvah opisani historični dogodek se ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz prvega odstavka 86. člen OZ.
Presoja utemeljenosti revizijskega očitka o kršitvi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP je odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta nižji sodišči upoštevali celoto indicev in pri tehtanju med njimi z izkustvenimi in logičnimi pravili ugotavljali, kateri indici imajo glede na vsebino pravno relevantnega dejstva odločilen pomen pri indičnem sklepanju. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00020070
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 377, 339, 339/2-14.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - sporazum o vlaganjih - ugotovitev ničnosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - različna dejanska in pravna podlaga - delno zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe
Pri zahtevku na ugotovitev deleža na skupnem premoženju in ugotovitev ničnosti sporazuma gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, ki se opirata na različno pravno in dejansko podlago, zato je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019092
OZ člen 13, 349. ZOR člen 25, 25/2, 374. ODZ paragraf 1175, 1178, 1182, 1184, 1199, 1205, 1215. ZPP člen 180, 347.
dopuščena revizija - družbena pogodba (societas) - pogodba o skupnosti imovine - obličnost pogodbe - stvarni vložek - delitev dobička - dobiček od kapitala - letno poročilo - izplačilo dobička - pasivna legitimacija - zastaranje - zastaralni rok - gospodarska pogodba - pričetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - prenehanje družbe civilnega prava - konkretizacija tožbenega zahtevka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je sodišče druge stopnje glede vložkov v societeto drugače ugotovilo dejansko stanje kot sodišče prve stopnje, ali bi moralo razpisati obravnavo ter obrazložiti in navesti dokaze za svoje ugotovitve,
2. ali bi sodišče druge stopnje moralo razpisati obravnavo ter izvesti dokaze in jih dokazno oceniti v delu, ki se nanaša na izpovedbe prič T. T. in P. P. ter listinske dokaze, tj. izjavo tožnika v D. z dne 15. 12. 2003, izpisek ponudnikov interneta v Sloveniji z dne 10. 1. 2013 ter pismo o nameri o sodelovanju z dne 22. 1. 1999,
3. ali je materialnopravno pravilna odločitev o uporabi 5-letnega zastaralnega roka, pričetku teka zastaranja ter ali je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo tožbe z dne 14. 6. 2011 ali pripravljalne vloge z dne 9. 1. 2013,
4. ali je pravilna presoja glede zahtevane obličnosti dogovora o bodoči delitvi dobička societete,
5. ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička,
6. ali je družbenik civilne družbe upravičen do izplačila dobička iz točno določenega posla ali lahko zahteva le plačilo dobička, dosežnega v poslovnem letu,
7. ali bi morala tožeča stranka zahtevek uveljaviti zoper družbo civilnega prava in tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi se glasil na izplačilo in izvršbo iz premoženja družbe,
8. kdo je pasivno legitimiran za tožbo za izplačilo dobička v primeru družb civilnega prava, kjer so vsi družbeniki fizične osebe, vsi posli pa se realizirajo preko gospodarskih družb, ki so v lasti družbenikov družb civilnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019934
OZ člen 50, 417, 435, 533. ZPP člen 8, 214, 285, 339, 339/2-8, 370, 370/3.
prodajna pogodba - darilna pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - dokazno breme - cesija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pravica do pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti sodbe sodišča druge stopnje - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - preskakovanje pravnih sredstev
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb; zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe. Tudi Ustavno sodišče RS je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da višjemu sodišču ni treba izčrpno ponavljati razlogov (sodišča prve stopnje) za odločitev, kadar se strinja z njegovo presojo, in je že obrazložitev sodišča prve stopnje dovolj izčrpna, če pritožnik v pritožbi ne uveljavlja novih pravnih argumentov. Pritožbenemu sodišču se ni bilo treba opredeliti do vsakega izvedenega dokaza in pojasnjevati, zakaj toženka dokaznega bremena glede obstoja darilnega namena pogodbe ni zmogla; to je namreč naloga sodišča prve stopnje, ki je t. i. iudex facti. Polemiziranje s subjektivno dokazno oceno pritožnice ni dolžnost pritožbenega sodišča.
ZDP-1 člen 18, 18/3. ZPotK člen 7, 7-9, 22, 23. OZ člen 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - valuta obveznosti (valutna klavzula) - aleatorna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena
Zaradi bistveno enakega namena kreditne pogodbe z valutno klavzulo in kreditne pogodbe v tuji valuti in zaradi bistveno podobnega položaja, v katerem so se v obeh primerih po spremembah vrednosti CHF znašli posojilojemalci, je Vrhovno sodišče izhajalo iz doslej že zavzetih stališč o veljavnosti kreditnih pogodb, sklenjenih v CHF kot tuji valuti.
Bistvo sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Andriciuc je predvsem v tem, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, obenem pa so dana izhodišča, ki jih je treba pri tem upoštevati (ali gre za glavni predmet oziroma bistveno sestavino pogodbe, ali gre za splošne pogoje ali poseben dogovor, ali so pogoji jasni in razumljivi, in če ne, ali so nepošteni). Gre za materialnopravna izhodišča, ki jih je treba upoštevati tudi za presojo konkretne zadeve, upoštevajoč pač v tej zadevi ugotovljene dejanske okoliščine.
Dejanske okoliščine, v katerih je bila sklenjena kreditna pogodba, sta tako dolžni navesti stranki; posledice opustitve te dolžnosti nosi stranka, na kateri je dokazno breme za določeno dejstvo. Tožnica zatrjuje negativno dejstvo (da pojasnilna dolžnost ni bila opravljena), kar nakazuje, da dokazno breme nosi tožena stranka; potem, ko je ta dokazala, da je bila pojasnilna dolžnost vendarle v določeni meri opravljena, je procesno dokazno breme prešlo na tožnico. V tem smislu je treba razumeti presojo sodišča druge stopnje, ko je na podlagi navedenega in ob odsotnosti konkretnejših pojasnil tožnice, katere relevantne okoliščine so ji bile zamolčane ter kako se je realiziralo tveganje, na katerega naj ne bi bila opozorjena, zaključilo, da je bila tožnica ustrezno in zadostno poučena o tveganjih, ki jih prinaša sklenitev pogodbe z valutno klavzulo in spremenljivo obrestno mero, ter seznanjena z ekonomskimi posledicami, ki jih lahko ima sklenitev takšne pogodbe, vključno z možnostjo znatnega zvišanja vrednosti njene pogodbene obveznosti v domači valuti. Takšen zaključek nadalje vodi v sklep, da je bila pojasnilna dolžnost ustrezno in pošteno opravljena in da je zato pogodbeni pogoj (valutna klavzula v CHF) jasen in razumljiv, kar nadalje izključuje presojo njegove nepoštenosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00018867
ZPotK člen 7, 7/1-9. ZVPot člen 22, 23. OZ člen 323, 323/1.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - dolgoročni kredit v CHF - novacija - obročno odplačilo dolga - konverzija
Za konkretno presojo je bistveno, da je podlago za tožničino izvršbo tvoril prenovljen dogovor z dne 5. 5. 2011 in ne kreditna pogodba v švicarskem franku. Pravdni stranki sta s tem dogovorom njuno pogodbeno razmerje spremenili v bistvenih dejanskih in pravnih elementih, saj je toženkina obveznost, da tožnici plačuje obroke v valuti švicarskega franka s sklenitvijo dogovora prenehala. Ker iz dejanskih ugotovitev izpodbijanih sodb izhaja zaključek, da sta pravdni stranki njuno kreditno pogodbeno razmerje veljavno prenovili, toženkini ugovori o ničnosti kreditne pogodbe v švicarskem franku z dne 20. 12. 2007 za presojo konkretne zadeve niso bili pravno-relevantni.
OZ člen 111, 111/5, 480, 480/1, 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 487. ZOR člen 507.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - jamčevalni zahtevek - odgovornost proizvajalca in prodajalca - izbirna pravica - rok za uveljavitev pravic kupca - prekluzivni rok - izguba pravic kupca - ugasla pravica - prevara - vrnitev kupnine zaradi razveze pogodbe - zamudne obresti - dopuščena revizija
Za izgubo pravic kupca iz naslova garancije nasproti prodajalcu se glede pričetka teka prekluzivnega roka smiselno uporablja 487. člen OZ. V primeru, ko pa kupec svojih upravičenj ni mogel pravočasno uporabiti zaradi prodajalčeve prevare, pa ob smiselni razlagi prvega odstavka 480. člena OZ prodajalčevo sklicevanje na potek prekluzivnega roka ne more biti upoštevno.
Kupcu pri razvezi prodajne pogodbe na podlagi petega odstavka 111. člena OZ ne pripadajo zakonske zamudne obresti do dneva, ko je bila pogodba razvezana.
prodajna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - nepravilna izpolnitev pogodbe - če pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - dopuščena revizija
OZ v 105. členu ne določa, da mora upnik v pozivu dolžniku, v katerem mu določi dodaten rok za izpolnitev, določno navesti oziroma konkretizirati njegove izpolnitvene obveznosti. Kljub temu ni dvoma, da je konkretizacija nujna, če dolžnik ne more vedeti, v čem se upnik ne strinja z njegovo izpolnitvijo. Pri povsem očitnih pomanjkljivostih izpolnitve, ki naravnost bodejo v oči vsakega razumnega udeleženca v pravnem prometu, pa take dolžnosti upniku ni mogoče naložiti, saj v takem primeru dolžnik ve oziroma bi moral vedeti, da ni izpolnil pogodbene zaveze.
Pogodba med toženo stranko in M., d. o. o. št. ...z dne 15. 2. 2010, s katero je bilo urejeno sofinanciranje nalog, ki jih bo navedena družba na podlagi Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010 do 2019 izvedla tako, da za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, ne predstavlja podjemne pogodbe po 619. členu OZ. Zato v konkretnem primeru ne gre za razmerje naročnik – izvajalec – podizvajalec v smislu 631. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019779
ZPP člen 191, 191/3, 286.
prodajna pogodba - razveljavitev pogodbe - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - sosporništvo - nujni in enotni sosporniki - smrt stranke med postopkom - pravno nasledstvo - sprememba tožbe - prekluzija - sodba presenečenja
Stvarna legitimacija je del tožbenega temelja, zato je treba v primeru pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrniti kot neutemeljen. Ker tožnik ni tožil vseh nujnih sospornikov, je tožil napačno stranko. Pomanjkanje pasivne legitimacije bi lahko saniral z razširitvijo tožbe na univerzalne pravne naslednike prej umrlega sopogodbenika, česar pa ni storil.
ZNPosr člen 13, 13/1, 14, 14/2, 25, 25/1. OZ člen 850.
nepremičninsko posredovanje - posredniška pogodba - pogodba o nepremičninskem posredovanju - kršitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - lastnosti predmeta pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - protipravnost - vzročna zveza - provizija za nepremičninsko posredovanje - izguba pravice do plačila - manjša površina nepremičnine
Revident utemeljeno graja, da presoja, ali sta toženki pogodbo o posredovanju nepravilno izpolnili ter ali mu je iz njunega ravnanja nastala škoda, ni odvisna od veljavnosti prodajne pogodbe. Presoja o morebitni kršitvi pogodbe o nepremičninskem posredovanju bo odvisna od ugotovitev, ali sta toženki upoštevali naročiteljeve interese in pričakovanja ter mu posredovali vse potrebne informacije.
Tožnik je plačilo provizije sicer opredelil kot škodo, vendar bi morali nižji sodišči njegove navedbe preizkusiti z vidika vseh možnih pravnih podlag. Iz njegovih navedb izhaja, da gre pravzaprav za vprašanje upravičenosti plačila toženk za opravljeno storitev, saj je trdil, da je plačal provizijo in stroške posredovanja nepremičninske agencije, ki je očitno posredovala v njegovo škodo. To v konkretnem primeru pomeni, da za zavrnitev tožbenega zahtevka ne zadošča sklep, da ena izmed predpostavk (vzročna zveza) odškodninske odgovornosti ni podana. Trditve o nepravilni izpolnitvi pogodbe o nepremičninskem posredovanju so namreč, izhajajoč iz spodnje premise, vsebovane v 850. členu OZ, narekovale tudi presojo, ali je druga toženka, ker je delovala v nasprotju s pogodbo, izgubila pravico do plačila. Utemeljenost zahtevka na tej podlagi pa ni odvisna od obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti in je podana tudi v primeru, če naročitelju škoda sploh ne nastane.
direktor - odpoklic - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena določila
Neutemeljeno je stališče toženke, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z odpoklicem s funkcije izvršnega direktorja in pisnim obvestilom o tem ter da zato sodišče ne bi smelo presojati očitkov v izredni odpovedi, ker je bila ta dala zgolj iz previdnosti. Toženka tožniku delovnega razmerja ni zaključila z odpoklicem 30. 9. 2013, niti ga o tem, da naj bi mu pogodba o zaposlitvi prenehala z odpoklicem, ni pisno obvestila. Z obvestilom z dne 30. 9. 2013 je tožnika obvestila zgolj o tem, da zoper njega uvaja postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ga je kljub odpoklicu še naprej štela za delavca v delovnem razmerju.
Določila tožnikove pogodbe o zaposlitvi (čeprav so nekoliko nejasna) omogočajo različne načine prenehanja delovnega razmerja, tako z odpoklicem samim, kot tudi po postopku izredne odpovedi, za katerega se je toženka sama odločila in ga izvedla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00019600
ZPP člen 112, 112/1, 325. OZ člen 369, 369/5, 405, 405/2, 1018.
posojilna pogodba - poroštvo - porok in plačnik - solidarno poroštvo - prenos terjatve - pravno nasledstvo - solidarna obveznost - zavarovanje terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - dopolnilna sodba - dopolnitev revizije po izteku roka - dovoljenost revizije - navadno sosporništvo - učinki pravdnih dejanj sospornikov
Trajanje izvršilnega postopka ne more biti v prid dolžniku na način, da bi v vmesnem času upnikova terjatev postala neiztožljiva (zastarana).
Tožnica h kreditni pogodbi ni pristopila kot porok in plačnik, zato s plačilom nanjo ni prešla upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. Dolg je poravnala kot solidarna dolžnica, zato ima pravico, da zahteva povrnitev celotnega zneska obveznosti od tistega solidarnega dolžnika, v čigar izključnem interesu je bila solidarna obveznost sklenjena.