OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054137
OZ člen 179, 246, 883, 890, 892. ZVPot člen 57g, 57g/1, 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5.
Pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka na dopustu je z vidika načela individualizacije višine odškodnine pomembno subjektivno doživljanje oškodovanca ob izgubi užitka na dopustu, z namenom upoštevanja pomena prizadete dobrine in namena odškodnine za nepremoženjsko škodo, tako da ta ne bi podpirala teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, pa so v okviru načela objektivne pogojenosti višine odškodnine pomembni tudi naslednji dejavniki: dogovorjeni namen, lastnosti in cena potovanja ter intenzivnost in trajanje kršitve pogodbe.
S ceno potovanja ter njegovim dogovorjenim namenom in lastnostmi so začrtani okviri utemeljenih pričakovanj glede dopustniškega užitka (utemeljeno pričakovani užitek na dopustu). Za višjo ceno so pričakovanja glede kakovosti dopustniških doživetij utemeljeno višja. Nenazadnje je to običajno tudi razlog, ki vpliva na višino cene potovanja. Prav tako bodo pričakovanja višja pri enkratnih (na primer poročnih) ali dlje časa načrtovanih potovanjih. Intenzivnost in trajanje kršitve pogodbe v razmerju do utemeljenih pričakovanj pa pomembno vplivajo na oceno intenzivnosti izgube užitka. Zgolj neznatne pomanjkljivosti ne zadoščajo za prisojo odškodnine. Ob tem je treba upoštevati tudi trajanje potovanja, saj pri krajših potovanjih praviloma že dan ali dva trajajoča kršitev pogodbe ne bo pomenila zgolj neznatne škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS00054122
OZ člen 15, 83. ZSV člen 92, 92/1, 96, 100, 100/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (2004) člen 4, 5, 12.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00053630
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-5. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4. OZ člen 5, 86.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nejasni pogodbeni pogoji - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051946
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367c. OZ člen 86. ZVPot člen 22, 23. URS člen 14, 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4.
predlog za dopustitev revizije - varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 83, 429, 432.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o prevzemu dolga - pogodba o pristopu k dolgu - zavrnitev predloga
Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec na podlagi sklenjenega dogovora o pristopu k dolgu dolžan plačati 7.720.98 EUR. Toženec je ugovarjal, da ni šlo za dogovor o pristopu k dolgu (432. člen OZ), ampak za pogodbo o prevzemu dolga (prvi odstavek 429. člena OZ), s katero bi moral soglašati prvotni upnik, družba A. d. o. o., katere direktor je bil toženec. Toženec je uveljavljal tudi pobotni ugovor.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, obenem je odločilo, da terjatev toženca (po pobotnem ugovoru) ne obstaja, sodišče druge stopnje pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje pogojev po 367a. čl. ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00054533
OZ člen 5, 280, 280/1, 990, 992, 992/5, 1000, 1002. ZPP člen 380, 380/2.
družbena pogodba (societas) - civilna družbena pogodba - skupni namen družbenikov - izvedba projekta - izročitev premoženja v družbo - vračilo posojila - pristop k dolgu - izpolnitev solidarne obveznosti - pravilnost izpolnitve denarne obveznosti - izpolnitev tretjemu - likvidacija civilne družbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ugotovitve o skupnem projektu pravdnih strank za izgradnjo doma starejših občanov, katerega sestavni del sta bila tudi pridobitev kredita za nakup zemljišča in zagotavljanje sredstev za njegovo poplačilo, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe. Nakazila, ki sta jih prvi toženec in druga toženka izvedla med trajanjem družbene pogodbe na račun tretje toženke, ki je bila po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje nosilka projekta oziroma poslovodja, bi bilo zato mogoče šteti kot izpolnitev dela njune obveznosti v zvezi z najetim kreditom, kot je bilo dogovorjeno z družbeno pogodbo. Prav tako ni nobenih ovir, da bi se ta nakazila (skupaj z ostalimi ugotovljenimi plačili tožencev za poravnavo kredita) upoštevala kot izpolnjevanje obveznosti tožencev iz dogovora o likvidaciji, saj slednji predstavlja celovito in dokončno ureditev medsebojnih razmerij družbenikov glede dolga družbe do banke. Poraba teh sredstev s strani tretje toženke za druge namene pa bi bila v nasprotju z družbeno pogodbo, vendar to ne bi pomenilo, da bi bili toženci tožnici dolžni nadomestiti tako porabljeni znesek, saj iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je bila tožnica v času obravnavanih nakazil edina lastnica in direktorica tretje toženke in je za tretjo toženko (ki je bila torej v celoti v njeni vplivni sferi) sprejemala odločitve. Zato bi posledice nelojalnega ravnanja, četudi bi bilo storjeno v funkciji organa gospodarske družbe kot enega od družbenikov, morala prevzeti sama. Drugačno stališče bi bilo v ugotovljenih okoliščinah v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Glede na pojasnjeno materialnopravno podlago, ki bi jo sodišči prve in druge stopnje morali uporabiti, se tako kot pravno bistvene izkažejo tožničine navedbe, da so bila ta sredstva porabljena v skladu z dogovorom projektnih partnerjev, da bodo za potrebe skupnega projekta pokrivali tudi tekoče stroške poslovanja tretje toženke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo drugače (kot so trdili toženci), da takšen dogovor ni obstajal. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa sodišče druge stopnje v tem delu ni izčrpalo tožničinih pritožbenih navedb glede nepravilne dokazne ocene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00052800
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 185, 921.
odškodninska odgovornost upravljalca javnih cest - odgovornost cestnega podjetja - odgovornost koncesionarja - redno vzdrževanje javnih cest - prometna nesreča - spolzko cestišče - prometna signalizacija - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - zavarovalno kritje - izključitev zavarovalnega kritja - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - deljena odgovornost - prispevek oškodovanca - prilagoditev vožnje razmeram na cesti - prekoračitev dovoljene hitrosti - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektivni element - možganska poškodba in zavedanje o prikrajšanju - odmera odškodnine - višina denarne odškodnine - katastrofalna škoda - izgubljeni zaslužek - renta - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Tožnik bi po ugotovitvah izvedenca cestnoprometne stroke zdrsel s ceste tudi, če bi vozil v okviru dovoljene hitrosti 90 km/h, zato ni vzročne zveze med vožnjo s hitrostjo nad splošno omejitvijo hitrosti 90 km/h in nastankom škodnega dogodka. Če mu ni mogoče očitati kršitve pravila o splošni omejitvi hitrosti, pa to ne velja glede njegovih drugih ravnanj. Tožnikova hitrost vožnje je bila neprilagojena ne samo glede na vremenske razmere, ampak še toliko bolj glede na sporni cestni odsek, kjer se je kljub neposredni bližini križišča s prednostno cesto odločil za prehitevanje. Kljub temu pa je bistveno oziroma ima večjo težo, da je do prometne nesreče prišlo zaradi zdrsa vozila s cestišča, temeljni vzrok za to pa je bilo slabo stanje cestišča in ne konkretno mesto prehitevanja, zaviranje ali previsoka hitrost. Prevladujoč vzrok za nesrečo je tako na strani toženk, saj se vozniki pri vožnji, kar zlasti velja za regionalne ceste z višjo omejitvijo hitrosti, morajo zanesti, da je cestišče varno, ne pa nedopustno spolzko, saj le takšno zaupanje omogoča vožnjo v okviru dovoljene hitrosti. Prva toženka in zavarovanec druge toženke sta odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku, v višini 80 %, prispevek tožnika pa znaša 20 %.
Pri možganskih poškodbah praviloma velja, da bodo težje oblike poškodb bolj prizadele tudi sposobnost zavedanja in razumevanja nastalih posledic. To ne pomeni, da bi oškodovancem pri hujših poškodbah zaradi manjše sposobnosti uvida lastnega stanja pripadale nižje odškodnine. Tožnik zaradi posledic poškodb ne more v celoti razumeti, na katerih vse področjih je prikrajšan in v kolikšni razsežnosti, toda to ni razlog za nižjo odškodnino, saj bi tak pristop zanikal dejstvo, da ima tožnik na bolj abstraktnih področjih po poškodbi ogromen deficit. Pri odmeri odškodnine je treba celovito primerjati oškodovančevo življenje in udejstvovanje pred in po škodnem dogodku, pri čemer je nerazumevanje lastnega položaja zaradi upada umskih sposobnosti dodaten primanjkljaj, ki ne more utemeljevati nižje odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051543
ZVPot člen 24, 24/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00051140
ZVPot člen 22, 24, 24/1. ZPP člen 347, 347/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je Pogodba o dolgoročnem kreditu v CHF z dne 21. 12. 2007 glede na okoliščine zadeve nična,
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo nedovoljenega oz. nepoštenega pogodbenega pogoja v smislu prvega odstavka 24. člena ZVPot oziroma prvega odstavka 3. člena Direktive in kriterije za presojo dobre vere pogodbene stranke v smislu prvega odstavka 3. člena Direktive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00051905
ZPP-D člen 7, 8, 212, 367, 367/2, 370, 370/3, 371, 371/1. OZ člen 35, 37, 39, 39/2, 49, 86, 86/1, 119.
direktna revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - ničnost - izpodbojnost - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - oderuška pogodba - elementi oderuštva - predmet pogodbe - subjektivni pogoj - objektivni pogoj - prevara - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - razlogi za revizijo - izvajanje dokazov - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja
Revizija s trditvami o napačnem oziroma pristranskem indičnem sklepanju, protispisni dokazni oceni tožnikove izpovedbe ter pomanjkljivi obrazložitvi nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Ugotovitev, da je bil namen tožnikov češke dediče oškodovati, je preverljivo umeščena v celovito dokazno gradivo. Indično sklepanje sodišča temelji na razumni in logično vzdržni ter preverljivi argumentaciji.
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru dejanski stan "klasične" prevare iz 49. člena OZ presežen. Ugotovljena dejstva izkazujejo obstoj kvalificirane prevare, ki utemeljuje ničnostno sankcijo na podlagi 86. člena v povezavi s 119. členom OZ. Zaradi nepoznavanja slovenske pravne ureditve dedovanja denacionaliziranega premoženja so bili češki dediči v primerjavi s tožnikoma v izrazito šibkejšem položaju. Ker je bil dogovor sklenjen z glavnim namenom, da se jih pri dedovanju denacionaliziranega premoženja izigra, je nemoralen.