OZ člen 419, 419/1. ZIZ člen 24, 24/1. ZPP člen 8. ZN člen 64.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - obvestilo o prenosu terjatve - obveščenost dolžnika - pogodba o prenosu terjatve - pravica do izjave - prenos terjatve na novega upnika - aktivna legitimacija upnika - kvalificirane listine - notarsko overjen podpis na pogodbi
Res je sicer, da 419. člen OZ določa, da je o prenosu terjatve potrebno obvestiti dolžnika. Vendar je namen te določbe le, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnica ni bila obveščena o odstopu terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljaven. Posledica izostanka obvestila dolžnici je zgolj ta, da zanjo velja do obvestila prejšnje razmerje in bi lahko svoj dolg pravilno izpolnila prvotnemu upniku oziroma odstopniku, s čimer bi prenehala tudi njena obveznost do izpolnitve novemu upniku oziroma prevzemniku obveznosti.
stiki med starši in otrokom - sprememba izvajanja stikov - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiska otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odtujenost otroka od matere - mnenje otroka - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - duševna motnja matere
Ogroženost otroka, ki je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, je tako imenovani pravni standard; konkretna vsebina tega nedoločenega pravnega pojma se oblikuje za vsak konkretni primer posebej. Nobenega dvoma ni, da se kot ogrožanje šteje tudi ravnanje, ki otroka spravlja v psihično stisko
prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja
V opisu se ne zatrjuje, da je obtoženi tujce pobral na točno dogovorjenem kraju ob točno dogovorjenem času v dogovoru s kakšnim drugim članom hudodelske združbe, temveč je opisano zgolj to, da je obtoženi prevažal 11 tujcev, da je vnaprej organiziran transport tujcev med drugim organizirala tudi oseba po imenu A. ter da je pri tem sodelovalo še več oseb, vendar vloga teh več oseb kot domnevnega tretjega člana hudodelske združbe ni z ničemer konkretizirana, prav tako ne njihova povezava z obtoženim. Zgolj navedba, da je na organizirani poti sodelovalo več oseb, med drugim tudi obtoženi, namreč ne zadošča, saj v takšnem opisu ni konkretizirana organizirana povezava, ki zahteva ustrezno osmišljeno strukturo, to je delitev vlog in v določenem obsegu vnaprejšnje načrtovanje dejavnosti in koordinacijo. Navedenih ni nobenih okoliščin, ki bi opisovale usklajeno ter vnaprej organizirano ravnanje večih oseb.
URS člen 25. ZPP člen 111, 111/2, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 346/1, 443, 443/1, 458, 458/4.
pritožba v sporu majhne vrednosti - osebna vročitev - fikcija vročitve - pričetek teka pritožbenega roka - zakonski prekluzivni rok - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - pravica do pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
15-dnevni rok (iz 142. člena ZPP) za prevzem pošiljke je začel teči v torek 13. 5. 2025, ko je bilo tožencu v poštnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, in se je iztekel v sredo 28. 5. 2025. S tem dnem se šteje, da je bila opravljena vročitev izpodbijanega sklepa, ne pa šele takrat, ko je bilo pisanje toženi stranki puščeno v hišnem nabiralniku (to se je zgodilo 29. 5. 2025).
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - zloraba psihoaktivnih snovi - odklanjanje zdravljenja - agresija - ogrožanje življenja in zdravja - resno ogrožanje drugih - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje
Po mnenju izvedenke psihiatrinje ima A. A. hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega vedenja, pri čemer je v preteklosti že bil agresiven in ogrožujoč do svojih bližnjih, konkretno matere. Tega ni mogoče opravičiti z medsebojnim nerazumevanjem oz. spori ali domnevnim materinim nagajanjem. Brez zdravljenja, ki ga prostovoljno ne želi, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo spet huje ogrozil svoje ali/in tuje zdravje in življenje.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - tek rokov - pravnomočnost odločitve - namenska razlaga zakonske določbe - metode razlage pri odločanju - fikcija vročitve odločbe - pravica do pravnega sredstva - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje
Ker je v obravnavani zadevi pravnomočnost EPVD sklepa sodišča prve stopnje nastopila na podlagi odločitve pritožbenega sodišča, storilcu pa so na tej podlagi tekli procesni roki za nadaljnja dejanja v postopku, je ob namenski, sistemski in logični razlagi določbe drugega odstavka 202.d člena ZP-1 potrebno šteti, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pričel teči z dnem vročitve sklepa sodišča druge stopnje storilcu, čeprav je bil sklep sodišča prve stopnje v tistem času že pravnomočen.
dejansko opravljanje drugega dela - plačilo razlike v plači - delovne naloge
Tožnik je večino delovnega časa (80 % do 85 %) opravljal dela in naloge drugega, višje vrednotenega delovnega mesta, v preostalem obsegu pa je opravljal druga spremljajoča dela. Glede na navedeni obseg delovnega časa, v katerem je opravljal drugo delo, kot pa je bilo tisto, za katero je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oziroma prvostopenjsko ugotovitev, da v vtoževanem obdobju sploh ni opravljal del in nalog delovnega mesta tehnični vodja VI, je neutemeljeno pritožbeno zavzemanje, da mu sodišče prve stopnje ne bi smelo prisoditi 100 % razlike v plači.
ZIZ člen 272. ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6,7.
kredit v CHF - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - načelo lojalne razlage
Skladno z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU so nacionalna sodišča dolžna celoten nacionalni pravni red razlagati čim bolj v skladu z besedilom in namenom prava EU, da se doseže z njim zasledovani cilj. Ta dolžnost ne velja le za predpise, ki so neposredno prenesli direktivo, temveč za nacionalno pravo kot celoto, vključno s procesnimi pravili (kot je ZIZ) in nacionalno sodno prakso.
Pojem težko nadomestljiva škoda iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ je pravni standard, katerega vsebino napolnjuje sodna praksa. Sprememba razlage tega standarda z namenom zagotovitve učinkovitosti prava EU ne pomeni razlage v nasprotju z jasnim besedilom zakona, temveč le odstop od tiste (prejšnje) sodne prakse, ki ni združljiva s cilji Direktive 93/13. Tudi Sodišče EU je v zadevi C-287/22 poudarilo, da zahteva po skladni razlagi vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive.
Toženka bi se glede na svoje finančno znanje mogla in morala zavedati, da lahko kadarkoli v dolgoročnem razmerju pride do dogodka, ki bo pomembno vplival na valutno razmerje. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje ne predstavlja očitka, da bi morala toženka napovedati točno višino ali čas spremembe tečaja, temveč da bi morala kot strokovnjakinja tožnikoma, upoštevajoč, da je s takšnimi informaciji razpolagala, razkriti tveganja, ki so ji kot strokovnjakinji bila znana oziroma bi se le-teh kot profesionalna finančna institucija vsaj morala zavedati - t. j., da so valutni trgi nestabilni in da lahko pride do velikih nihanj, ki navzgor niso omejena.
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 24/2025, da ne gre za retroaktivnost, temveč za zapolnjevanje pravnega standarda dobrega strokovnjaka, ki je veljal že v času sklenitve pogodbe.
Vprašanje, ali in do kakšnega nadomestila za uporabo kapitala je upravičena toženka (kot banka), je materialnopravno vprašanje o glavni stvari.
V potrošniških sporih zaradi nepoštenih pogojev škoda ni omejena le na eksistenčno ogroženost. Poslabšanje položaja tožnika izhaja že iz tega, da bi morala zaradi zagotovitve polnega učinka Direktive nenehno dopolnjevati tožbo za med postopkom plačane obroke oziroma vložiti novo tožbo za obroke, plačane po zadnji glavni obravnavi.
Neutemeljeni so očitki, da sodba C-287/22 za konkreten primer ni uporabljiva zaradi razlik med poljskim in slovenskim procesnim pravom, predvsem zaradi izpostavljene možnosti spremembe tožbe po 184. členu ZPP. Dejanska primerljivost obeh zadev je že v predlaganem začasnem ukrepu odloga izpolnjevanja pogodbe z obveznostjo plačevanja mesečnih obrokov do pravnomočnega zaključka postopka v postopku po tožbi potrošnikov zoper banko zaradi ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu, kot tudi v tem, da gre za prejeti kredit v domači valuti, ter v pogodbi vsebovani valutni klavzuli v CHF. Tudi sicer pa bistvo sodbe C-287/22 in načela učinkovitosti prava EU ni v tehnični nezmožnosti spremembe tožbe (kot v poljskem pravnem redu), temveč v tem, da nenehno plačevanje obrokov verjetno nične pogodbe in posledično nenehno širjenje tožbenih zahtevkov (ali vlaganje novih tožb po glavni obravnavi), za potrošnika predstavlja nesorazmerno procesno, stroškovno in psihično breme. Takšen položaj bi ogrozil polni učinek končne odločbe, saj bi potrošnika odvračal od uveljavljanja pravic.
ZD člen 28, 56. URS člen 33. Protokol št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (1952) člen 1.
dedovanje - obračunska vrednost zapuščine - ugotovitev vrednosti zapuščine - darila - vračunanje darila zakonitemu dediču - smrt zakonitega dediča pred zapustnikom - dediči in concreto - vstopna pravica dediča - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do zasebne lastnine - svoboda razpolaganja
Tudi v obravnavani zadevi je namreč zapustnik podaril nepremičnino zakonitemu dediču, ki zaradi smrti ni njegov dedič in concreto. Ne gre torej za osebo, ki bi po zakonitem dedovanju prišla v poštev kot dedič, zato za prištevanje podarjenega premoženja k obračunski vrednosti zapuščine niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 28. člena ZD.
DZ člen 138, 138/3, 140, 140/2, 141, 141/1, 141/2, 141/5
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno starševstvo - načelo otrokove koristi - konfliktnost med starši - potrebe otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti zavezanca - obseg stikov - izvedensko mnenje - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Postopek je pokazal, da je eno od očetovih vodil izključevanje matere iz njene starševske vloge. To pa znižuje njegove sposobnosti odločanja v korist otrok.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386.
tožba na ugotovitev obstoja izločitvene pravice - zavrženje vloge - vložila oseba brez procesne sposobnosti - sposobnost za opravljanje procesnih dejanj - ovira za opravo procesnega dejanja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - varstvo upnikov - vpliv na obseg stečajne mase
Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti, je odločitev o tem, ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno, odvisna od odgovora na vprašanje, ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso oziroma lahko vpliva na njen obseg.
Šesti odstavek 3. člena ZGD-1 določa, da je podjetnik po ZGD-1 fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Nadalje prvi odstavek 7. člena ZGD-1 določa, da sta podjetnik in družba odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Samostojni podjetnik je torej fizična oseba in ne pravna oseba (kot napačno tolmači sodišče prve stopnje), zaradi česar nima lastne pravne subjektivitete. Navedeno pomeni, da dolžnik - samostojni podjetnik (celo) po izbrisu iz Registra (75. člen ZGD-1) preneha obstajati le kot nosilec samostojne dejavnosti, deluje pa še naprej kot fizična oseba. Kot fizična oseba še naprej (osebno) odgovarja z vsem svojim (osebnim) premoženjem za svoje obveznosti iz naslova opravljanja dejavnosti kot samostojni podjetnik. Prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika tako ne pomeni tudi prenehanja stranke, saj je ta že od vsega začetka le fizična oseba.
ZDavP-2 člen 126a, 126a/1. OZ člen 335, 335/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 56, 56/1, 56/2, 59, 59/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor po izteku roka - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - zastaranje - zavrnitev predlaganih dokazov - materialnopravno vprašanje - izvedenec finančne stroke - razlogi sodne odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razumljivost obrazložitve - nepremičninska izvršba - davčna izvršba - napotitev na pravdo - razlogi o odločilnih dejstvih - nov ugovor po izteku roka
Nepremičninsko izvršbo namreč opravlja sodišče, medtem ko izvršbo na ostale predmete opravlja davčni organ po določbah ZDavP-2, postopka pa lahko tečeta vzporedno. Ker za davčne obveznosti, ki se izterjujejo z davčno izvršbo, ni predpisana izjema od prenehanja pravice do izterjave, mora davčni organ ob vsakokratni uvedbi davčne izvršbe upoštevati zastaranje in v seznam izvršilnih naslovov, ki je podlaga davčne izvršbe, zastaranih terjatev ne sme vključiti. Posledica tega so "ažurirane" terjatve v sklepih, na katere je dolžnik opozoril tudi v ugovoru po izteku roka. Vendar si dolžnik napačno tolmači, da se je iz tega razloga davčna obveznost zmanjšala zgolj na 1.092,74 EUR. Kot že pojasnjeno, podlago predmetni izvršbi predstavlja seznam izvršilnih naslovov z dne 4. 9. 2017, v njem navedene terjatve pa so zavarovane s hipoteko, kar pomeni izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka za njihovo izterjavo iz dolžnikove nepremičnine.
ZDZdr člen 2, 2-17, 30, 30/1, 74, 74/1, 75. DZ člen 264, 265
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izvedenec psihiatrične stroke - ogrožanje življenja in zdravja - demenca - parkinsonova bolezen - psihofizično stanje - potrebno varstvo in nadzorstvo - dolgotrajna oskrba - milejši ukrep - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - prostorska stiska - prostorska zasedenost - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - skrbništvo nad odraslo osebo - začasni skrbnik
Nasprotni udeleženec potrebuje pomoč in nadzor 24 ur na dan. Zagotavljanje 24 urne prisotnosti zaposlenih pri eni osebi ni naloga patronažne in socialne službe. Kakšne storitve se bodo nudile upravičencem v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej. V zvezi s tem je treba sprožiti ustrezne postopke; da bi jih nasprotni udeleženec sam ali kdo drug zanj, ni izkazano. Glede na psihofizično stanje nasprotnega udeleženca je njegova zmožnost sodelovanja v formalnih postopkih zelo vprašljiva. V teku je postopek za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki pa je šele v začetni fazi. Da bodo nasprotnemu udeleženecu v kratkem nudene storitve iz sistema dolgotrajne oskrbe, že zato ni mogoče pričakovati. Razen tega je splošno znano, da zaradi kadrovskih, organizacijskih in drugih težav sistem dolgotrajne oskrbe v praksi še ni zaživel.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - dovoljenje za bivanje - uporaba stanovanja - prepoved nadaljnjih kršitev - ponovitvena nevarnost
Vsebina obligacijskega dogovora med tožnikom in toženkinimi starši predpostavlja tudi dejanske učinke za tretje osebe. Dogovor o uporabi stanovanja vključuje tudi dogovor o tem, da preko tožnikovih nepremičnin, ki nesporno predstavljajo edini dostop do tega stanovanja, lahko do toženkinih staršev dostopajo vsi, ki so k njima namenjeni.
Ravnanje toženke v obsegu nahajanja v stanovanju, v katerem prebivata njena starša, in v obsegu dostopa do tega stanovanja, ne more predstavljati protipravnega vznemirjanja.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089642
ZKZ člen 2, 2/2, 4, 17, 22, 22/3, 23, 25a. SPZ člen 63, 66. OZ člen 507. ZPP člen 214, 214/2
razveljavitev prodajne pogodbe - prodaja kmetijskih zemljišč - paketna prodaja - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko ali stavbno zemljišče - pojem kmetijskega zemljišča - pozidanost zemljišča - namenska raba zemljišč - občinski prostorski načrt (OPN) - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - predkupna pravica po ZKZ - predkupna pravica solastnika - obveščanje predkupnega upravičenca - obvestitev solastnika o prodaji - objava ponudbe za prodajo zemljišča - kršitev predkupne pravice solastnika - neprerekana dejstva
Dejstvo, da je določeno zemljišče s prostorskim načrtom uvrščeno med kmetijsko zemljišče, prevlada nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko pridelavo.
stroški pravdnega postopka - odvetniška tarifa - prvi narok za glavno obravnavo - ponovno odprtje obravnave - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - preveritev potrebnosti vlog - potrebni pravdni stroški - urnina
Sklicevanje na zmotno tarifno številko Odvetniške tarife samo po sebi še ne vpliva na pravilnost odločitve.
Če je sodišče ponovno odprlo glavno obravnavo, narok po ponovnem odprtju glavne obravnave ni prvi narok v smislu 1. točke tarifne številke 21 OT.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje kot dokaz - intenziteta in trajanje strahu - strah za življenje - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi se sodišče prve stopnje moralo (v celoti in nekritično) opreti na izvedensko mnenje in mu brezpogojno slediti. Subsumpcija konkretnega dejanskega stanu pod materialnopravno normo in izrek pravne posledice je v sodnem postopku ustavnopravna pristojnost sodnika. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi kritično, skladno z načelom proste presoje dokazov, presodilo izvedensko mnenje ter pravilno sledilo njegovi vsebini v delih oziroma glede vprašanj, (i) o katerih so izvedenci lahko podali izvid in mnenje in, (ii) ki ne pomenijo subsumpcijskih zaključkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00090232
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3(1). ZPP člen 211. ZS člen 113a, 113a/3, 113a/6. ZUstS člen 23, 23/3. ZVPot člen 23, 24.
Odločitev pritožbenega sodišča v predmetni zadevi, ko je pritožbeno sporna ničnost kreditne pogodbe, je torej odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je postavilo Višje sodišče v Mariboru v zadevi I Cp 246/2025 s sklepom z dne 18. 11. 2025. Zato je sodišče druge stopnje ob smiselni uporabi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (tretji odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ODZ paragraf 1468.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - pravni prednik - zaščitena kmetija - uporaba nepremičnine - pristna posest - dobroverna posest - poštena posest - dejansko stanje - protiknjižno priposestvovanje - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo
Glede na to, da so najprej tožnikova pravna prednika in za njima tožnik posest nastopili na podlagi darilne pogodbe, ki predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice; da so sporno nepremičnino ves čas priposestvovalne dobe uporabljali navzven vidno in kot lastniki ter da niti zemljiškoknjižna lastnika niti kdo drug v času trajanja priposestvovalne dobe ni nasprotoval njihovi uporabi, kakor tudi ne oporekal njihovi lastninski pravici, so tako tožnikova pravna prednika kot tožnik upravičeno verjeli, da so lastniki sporne nepremičnine.
Tako iz zemljiškoknjižnega izpiska kot iz neprerekanih navedb tožnika izhaja, da je bila zaščitena kmetija zaznamovana v letu 1996. Ker je tožnik lastnik parcele postal v letu 1993, kasnejša izpolnitev pogojev za pridobitev statusa zaščitene kmetije in razglasitev nepremičnine za del zaščitene kmetije ni mogla za nazaj poseči v njegovo lastninsko pravico