ZPP (1977) člen 467, 467/1, 467, 467/1. ZOR člen 394, 394.
načelo monetarnega nominalizma - spor majhne vrednosti
Tožnik ima pravico do povračila zneska v nominalni, ne pa v valorizirani vrednosti. Ker sodišče prve stopnje spora ni obravnavalo kot spora majhne vrednosti, je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo tudi glede uveljavljanega pritožbenega razloga - nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
zamenjava stanovanja za manjše - plačilo odpravnine pri izselitvi iz stanovanja - plačilo 30% od vrednosti stanovanja
Bivši imetnik stanovanjske pravice, ki v soglasju z lastnikom zamenja stanovanje z drugim imetnikom stanovanjske pravice, katerega lastnik ni isti, nima pravice do 30 % odpravnine, izračunane na podlagi ugotovljene razlike med vrednostjo zamenjanih stanovanj.
ZKP člen 191, 191/2, 191/2-2, 191, 191/2, 191/2-2.
priporni razlog koluzijske nevarnosti po evropskem pravu
Priporni razlog koluzijske nevarnosti po 2. točki 2. odstavka 191. člena ZKP, ki v 5. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah ni izrecno naštet, poznajo pa ga vsa prava kontinentalne Evrope in tudi tista, kjer pretežno velja akuzatorni postopek, kot podlago za odreditev ali podaljšanje pripora sprejema tudi Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropska komisija za človekove pravice.
Izvršilno sodišče je vezano na potrdilo o izvršljivosti. Zato ne sme na podlagi pravdnega spisa presojati izvršljivosti sodne odločbe. To lahko stori samo sodišče, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL40798
ZOR člen 185, 185/1, 185, 185/1. ZIKS člen 145, 145/2, 145/3, 145, 145/2, 145/3.
vrnitev zaplenjenega premoženja - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev v prejšnje stanje - višina odškodnine
V situaciji, ko je oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, to premoženje odkupila, je bila restitucija že izvršena. Odškodnina je lahko samo tisto, kar je oseba plačala, valorizirano na dan izdaje sklepa.
vrnitev v prejšnje stanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj
Pogoj za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Če vročitev tožbe in vabila na glavno obravnavo ni bila opravljena, zamude ni bilo. Iz teh razlogov se je mogoče pritožiti proti sodbi zaradi izostanka, niso pa to razlogi za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP (1977) člen 12, 213, 213/1-1, 12, 213, 213/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Sodišče ne more prekiniti postopek v primeru, da tožnik uveljavlja lastninsko pravico na nepremičnini sklicujoč se, da je legalizacija objekta predhodno vprašanje po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. RS 18/93). Legalizacija na črno zgrajenega objekta nima vzročne zveze z zatrjevano lastninsko pravico in lahko samo vpliva na zavrnitev zahtevka za vpis v zemljiško knjigo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - rubež
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni ponovno dopusten ugovor, da so zarubljeni predmeti izvzeti iz izvršbe, temveč je vlogo dolžnika, ki jo je naslovil kot ugovor zoper sklep o izvršbi, potrebno obravnavati kot vlogo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po čl. 47 ZIP.
ZOR člen 210, 210/2, 210, 210/2. ZIP člen 59, 59/1-2, 59, 59/1-2.
nasprotna izvršba - razlogi za nasprotno izvršbo - neupravičena pridobitev
Nasprotna izvršba ni mogoča, če je dolžnik svojo obveznost prostovoljno izvršil med izvršilnim postopkom, pa čeprav zaradi tega postopka, tako da je plačal več kot je bil dolžan plačati po izračunu obveznosti (glavnice, obresti in stroškov) iz izvršilnega naslova. V takem primeru gre namreč za primer neupravičene pridobitve, ki ga zakon ne predpisuje kot razlog za nasprotno izvršbo. Dolžnik zato lahko svoj zahtevek uveljavlja le s tožbo zaradi neupravičene pridobitve.
Sodna poravnava ima na materialnopravnem področju učinke pogodbe, s katero sta stranki uredili medsebojna sporna razmerja, na procesnopravnem področju pa ima učinek pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe. Sodno poravnavo je zato mogoče izpodbijati s tožbo iz razlogov, zaradi katerih se lahko izpodbija vsaka poravnava, mogoče pa je tudi uveljavljati ničnost sodne poravnave, če je sodišče, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena, prezrlo ali pa ni vedelo, da je sklenitev sodne poravnave iz kateregakoli razloga nedopustna. Razveljavitev sodne poravnave lahko zahteva samo stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tretja oseba, na ničnost pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti in se nanjo lahko sklicuje in jo uveljavlja vsaka zainteresirana oseba.
Če je odgovor na tožbo prispel na sodišče isti dan, ko je bil pripravljalni narok, ali če tega ni bilo, prvi narok za glavno obravnavo, je to ovira za izdajo sodbe zaradi izostanka.
Pravni standard "znatnejša škoda" je treba ovsebiniti za vsak primer posebej, kar pomeni, da je potrebna najprej ugotovitev zneska pričakovane škode, nato pa primerjava tega zneska z dolžnikovimi premoženjskimi razmerami, vrednostjo terjatve, upnikovimi interesi ter drugimi okoliščinami primera.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - nevarnost
Nevarnosti, da bo dolžnik onemogočil ali otežil izterjavo denarne terjatve mora izhajati iz zavestnega ravnanja dolžnika, ki meri na to, da bo upniku onemogočil ali otežil izterjavo. Objektivna nevarnost, ki grozi upniku in se kaže na primer v tem, da je dolžnik v slabem finančnem stanju in segajo po njegovem premoženju drugi upniki, da mu grozi stečaj itd, ne zadošča za izdajo začasne odredbe.
dejavnost - sredstva izvršbe - omejitev izvršbe - predmeti, izvzeti iz izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - sklep o ugovoru
V skladu z načelom varstva pravnih oseb na denarna sredstva družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov ni mogoče dovoliti izvršbe, če so jim ta sredstva nujna za opravljanje njihovih temeljnih nalog. O okoliščinah, od katerih je odvisna omejitev obsega izvršbe na navedena sredstva, pa lahko sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po potrebi zasliši stranki (predvsem dolžnico). Takšno možnost pa ima tudi naknadno - v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ko dolžnica ugovarja, da je bila izvršba dovoljena na sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe oz. pri katerih je možnost izvršbe omejena.
Upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ne trdi, da predlaga začasno odredbo v zavarovanje kakšne terjatve, o kateri se odloča v sodnem postopku, niti ne zahteva zavarovanja kakšne svoje denarne terjatve, o kateri bi bilo odločeno ali bi se odločalo v upravnem postopku. Zato za odločitev o tem predlogu sodišče ni pristojno.
preložitev naroka za glavno obravnavo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni navedla niti vsebine niti kraja seminarja, ki se ga je udeležila njena pooblaščenka niti ni o tem predložila kakšnega dokazila. Zato sodišče s tem, ko takemu predlogu ni ugodilo, ni kršilo njene pravice do udeležbe v postopku.